Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov in vsebin današnjega dne:
– Pihalni kvintet Slowind na gradu Štanjel
– Aleksander Gadžijev v Avditoriju Portorož (20. klavirski dnevi Portorož)
– Pohajkovanje po regiji Loire, 26. oddaja iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Primož Čučnik, slovenski pesnik, urednik in prevajalec srednje generacije, je izdal več pesniških zbirk, za katere je prejel številne nagrade. Leta 2008 pa je za zbirko Delo in dom prejel nagrado Prešernovega sklada. Iz te zbirke je tudi pesem Kaj je pot. Interpretira jo Zvone Hribar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred leti je izšla čudovita študija o Gallusu, njegovem delu in zapuščini, ki jo je ustvaril dr. Marko Motnikar.
Ker pa znanost ni nekaj statičnega, temveč se vseskozi razvija in dopolnjuje, se skupaj z njo dopolnjuje tudi naše vedenje o Gallusu. In zato dr. Motnikarja spet lahko pozdravimo v svoji družbi.

Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetovi in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb avtorica pove v intervjuju z Markom Goljo.

Bušer je mesto na obali Perzijskega zaliva. V začetku je bil ribiška vas, kmalu pa je postal pristanišče in zaradi pomembnega strateškega položaja ob poti v Omansko morje in Indijski ocean so se tukaj križale številne trgovske poti in posledično tudi kulture. Pritegnil je Arabce, Jude, Armence, Afričane in Indijce in vsi so pustili sledi v kulturi, ki se je oblikovala na prav poseben način. V oddaji bomo slišali le majhen del zvočne kulture tega prostora, izražene predvsem v pihalih, ki so jih nekoč uporabljali tudi v tem delu sveta: slišali bomo plesno, zdravilsko in sveto glasbo … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prav na začetku osvežimo spomin na povod odpovedi izvedbe slovenskega knjižnega sejma v prostorih Cankarjevega doma v glavnem mestu - sejem bo letos že drugič na spletu. V Bruslju so podelili nagrade Evropske unije za književnost, ki jo je prejela tudi pisateljica Anja Mugerli, govorili pa smo tudi z nekaj drugimi prejemniki. Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevode humanistike in družboslovja v naš jezik je prejel izredni član SAZU, prof. dr. Tomo Virk. Teden pa je zaznamoval tudi 15. festival sodobnega improvizacijskega gledališča Goli oder. V Novi Gorici so odprli 22. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, tokrat z naslovom Globoki globoki gozd. Že nekaj dni je v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu odprta razstava o treh desetletjih mobilne telefonije pri nas z naslovom "Halo! Kje si?", opozarjamo pa tudi na Čufarjeve dneve amaterskega gledališča, ki se v nedeljo začenjajo na Jesenicah.

Glasbena medigra.

V Mestnem gledališču ljubljanskem sta na ogled dve predstavi v režiji poljskega režiserja Janusza Kice – Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha in Avgust v okrožju Osage ameriškega dramatika Tracyja Lettsa v prevodu Tine Mahkota. Janusz Kica je srednjeevropski popotnik – režira v gledališčih od Nemčije in Švice, prek Avstrije in Slovenije do Hrvaške. Vse njegove predstave so odmevne – in vedno nove, drugačne; v zadnjih letih omenimo samo Linhartovega Matička v ljubljanski Drami in Shakespearjevega Macbetha v novogoriškem gledališču.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Regija Loire (Pays de la Loire) je območje, ki ga reka prereže v svojem spodnjem toku, od Saumurja do izliva v Atlantski ocean. Ustanovili so ga leta 1955, ko so združili pet pokrajin, ki jih namakajo Loara in njeni dolnji pritoki. Potovanje nas bo vodilo po severnem delu pokrajine, kjer bomo obiskali nekaj posebno zanimivih krajev, kot so La Fleche, mestece, znano po jezuitskem kolegiju, v katerem je nekaj let študiral Descartes, mesto Le Mans, kjer najdemo dobro ohranjeno rimsko obzidje, veličastno gotsko katedralo in očarljivo staro mestno jedro, opatija svetega Petra ob kraju Solesmes in mesto Laval, kjer na tamkajšnji skalni pečini gnezdi nepogrešljivi grad. V njem gostujeta kulturni center in muzej z umetniško galerijo, ki hrani enkratno zbirko naivne umetnosti, dela slikarjev, ki si resničnost razlagajo kot preprostost in vedrino. V Lavalu se nahaja tudi muzej vsestranskega umetnika Roberta Tatina. Na pohajkovanju po regiji Loire nas bo med drugim spremljala glasba Lea Delibesa, Marca-Antoina Charpentierja, Jeana Francaixa in Krzysztofa Pendereckega.

Nikolaj Mašukov (1956) je ruski slikar in kipar, ki je pred šestindvajsetimi leti prišel v Slovenijo za tri mesece in ostal. Zdaj živi v gorenjski vasi Ljubno, kjer slika in v zadnjem času dopolnjuje likovno ustvarjanje z zgodbami. Po dvojezičnih Pravljicah izpod Vršiča, ki jih je tudi sam ilustriral, zdaj pripravlja prav tako dvojezično ilustrirano knjigo Sibirskih pripovedk, v katerih se spominja otroštva ob sibirski reki Angari in razmišlja o večnih vprašanjih. Besedilo Mesečeva riba govori prav o tem (prevod: Lijana Dejak).
V slikarstvu Mašukov že leta uresničuje svoj projekt Štiri sence ladje, ki predstavljajo štiri metafizične mehanizme (binarnost, kaos, red, sinergija) kot stranice piramide, s konico kot stanjem absoluta, odsevom Boga. Vse njegovo delo, slikarsko, kiparsko in literarno, je na metafizični ravni med seboj povezano. Nekoč si želi uskladiti in združiti svoje likovne in literarne projekte z glasbo v obsežen performans. Besedilo interpretira Branko Jordan.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Nastopata še: Leonardo Trinciarelli kot Delil in Dmitrij Beloselski kot Talbot.
Na posnetku nastalem sedemnajstega oktobra v rimski operi, je hišni zbor in orkester vodil Daniele Gatti.

Marie de la Luz de la Alvarez, ki nastopa pod umetniškim imenom Lucero Tena, je kastanjete povzdignila na nivo solističnega instrumenta.

Miriam Drev je prevajalka, pisateljica in pesnica. Kmalu bo izšel njen novi roman v pismih Od dneva so in od noči. Med poslušalce prihajajo njene nove pesmi, napisane v prozi, ki jih je naslovila Dvojni obroč.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.