Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V Cankarjevem domu v Ljubljani se nocoj o pol osmih nadaljuje Zimski festival, ki ga pripravlja Festival Ljubljana. Simfonični orkester RTV Slovenija bo nastopil pod taktirko Ricarda Castra, prvega brazilskega dirigenta, ki je prejel častno članstvo v Kraljevi filharmonični družbi. Kot solist bo nastopil goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki je lani oktobra navdušil slovensko javnost z osvojenim drugim mestom na prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Na tekmovanju je izvedel tudi 2. Chopinov Klavirski koncert v f-molu, z njim se bo predstavil tudi nocoj. Na koncertu bodo na sporedu še Uvertura Coriolan v c – molu Ludwiga van Beethovna, Bachianas Brasileiras št. 4 Heitorja Ville-Lobosa in baletna suita Ognjeni ptič Igorja Stravinskega.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Večno vprašanje: ali nas možnost izbire osrečuje? Nas utrudi? Smo bolj ustvarjalni, če imamo vse, ali če nimamo skoraj nič? In kako je s tem v odnosih? Odpravimo se na samotni otok v pesmi Par Maje Vidmar. Maja Vidmar je leta 1984 objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Razdalje telesa. Prvencu so sledile zbirke Način vezave, Ob vznožju, Prisotnost, Sobe, Kako se zaljubiš in Minute prednosti, izšla pa sta tudi dva izbora njene poezije. Za zbirko Prisotnost je pesnica dobila Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kot vsi njegovi sodobniki iz tako imenovanega "rodu iz osemdesetih", s katerimi je pred slabim stoletjem soustvarjal prerod italijanske glasbe, je tudi Pizzetti užival sočne sadove slave. Bil je zelo ugleden, priljubljen in upoštevan glasbeni ustvarjalec, čigar sloves je presegal meje Italije in je bil tako kot preostali trije (Respighi, Casella in Malipiero) tudi izjemno uspešen in priznan profesor ter direktor konservatorijev v Italiji. Prav na področju poučevanja je bil najuspešnejši od četverice, saj se je pri njem izučil rod še danes odličnih italijanskih skladateljev.

Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, prav pred kratkim, konec januarja, pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Danes ponavljamo oddajo o kolonstvu v Goriških brdih kot posebni obliki pravnih lastniško-najemnih odnosov, ki se pojavlja že od razvitega srednjega veka naprej. To je v nasprotju s tlačanstvom veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

»Orkester jokajočih in veselih glasov«, tako je Robert Schumann opisal klavirsko igro Johannesa Brahmsa. Ko se je pianist Igor Levit, rezidenčni umetnik predlanske sezone, 17. decembra lani vrnil k Simfoničnemu orkestru Bavarskega radia z Brahmsovim prvim klavirskim koncertom, je igral natanko tisto delo, s katerim je skladatelj stopil na svojo pot od komorne do simfonične glasbe. Tu se »glasovi« solo instrumenta in orkestra zlijejo v intenziven dialog. Dvořákova Osma simfonija izžareva sproščeno in veselo počitniško razpoloženje v majhni vasici Vysoká. »Melodije kar letijo k meni,« je bil navdušen skladatelj in res se zdi, da simfonija »izhaja neposredno iz češke narave in češkega ljudstva«, če citiramo Dvořákovega navdušenega biografa Otakarja Šoureka. Dirigent Manfred Honeck s to simfonijo dirigira eno najbolj priljubljenih Dvořákovih del, v katerem se skladatelj vseskozi pokaže kot češki narodni skladatelj.

Mirandeški jezik govorijo na skrajnem severovzhodu Portugalske, na območju Tierra de Miranda. V treh občinah govori jezik približno 25.000 prebivalcev. Zapisi v mirandeščini so ohranjeni od 12. do 19. stoletlja, ko so jezik začeli preučevati tudi jezikoslovci, pripoveduje v monografji Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemen Jelinčič Boeta. Posebno zaščito je pridobila leta 1999, ko jo je standardizirala univerza v Lizboni.
"Danes ima jezik uraden status. Po letu 2000 jezik doživlja vse večjo pozornost, pojavljajo se različni časopisni članki, prevodi in literarna dela, povečuje pa se tudi število govorcev," pravi dr. Jelinčič Boeta o nepoznanem jeziku, ki je leta 2013 dobil celo prevod Svetega pisma.
Mirandeščina je samo primer enega od 212 jezikovnih gesel v leksikonu, ki tudi z bogastvom statističnih podatov prikazuje številčno moč in razprostranjenost večine skupnosti. Vsako geslo je opremljeno s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti posameznih članov.
"Nenehno ponavljamo, kako Youtube generacija nima več odnosa do ničesar, a dejstvo je, da se je oživljanje starih jezikov in utrjevanje drugačnih jezikovnih identitet razmahnilo ravno z njo. Nič ne delajo, nič ne znajo, nič jih ne zanima! Ni res. Ravno ta generacija je šla do svojih starih staršev in jih prosila, naj z njimi spet govorijo stare jezike." – dr. Klemen Jelinčič Boeta

Pridružite se družbi Akademskega zbora Univerze na Primorskem,
APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani,
Slovenskega komornega zbora
in Zbora Sine nomine.

"Martinek uskoči novemu udarcu, pa v tem hipu drži Marijana z eno roko za puško, z drugo za vrat. Mladenič se je zvijal, da bi se oprostil berača, pa zaman; videl je, da ima Martin več moči, kakor bi je bil kdo pričakoval v teh koščenih, presušenih udih. Zdaj pa zdaj je Martinek svojega nasprotnika vrlo pomikastil in smejaje se vedno govoril: »Vidiš, vidiš, žaba! Tako se iztresajo norosti iz neumnih, prevzetnih buč. Ni dobro, če človek meni, da vse ustrahuje."

Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo.

Bere dramski igralec Iztok Mlakar.

Režiser: Alen Jelen
Asistentka režiserja: Renata Vidič
Tonski mojster: Vojko Kokot
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mastering: Vjekoslav Mikez

Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij in julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtorica, ki v središče svojega dramskega ustvarjanja postavlja temo iskateljstva, raziskovanja sebe in znotraj sebe, kot odgovor na družbo, ki si velikokrat želi črno-belih razlag, takojšnjih odgovorov, ko še niti vprašanj ne poznamo. Vprašanj človeškega in umetniškega iskateljstva pa se loteva prek jezikovno in stilistično raznolikih prijemov, ki omogočajo polje interpretacij.
Ana Obreza, dramatičarka, instrumentalistka in popotnica, ki je doma na poti. V tokratnem Literarnem večeru bomo spoznali njeni dramski besedili Iskalci zlata, ki ji je prineslo Nagrado za mladega dramatika ter Stvarjenje, s katerim je končala študij Dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Literarni večer je pripravila dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar.

Nastopajo: Miranda Trnjanin, Sara Gorše, Voranc Boh, Nejc Cijan Garlatti in Primož Pirnat
Režiserka: Ana Krauthaker
Bralec: Barbara Zupan
Bralec: Jure Franko
Glasbeni Opremljevalec: Luka Hočevar
Mojster Zvoka: Sonja Strenar
Urednica: Saška Rakef

Simon Martin je kanadski skladatelj, ki stopa po poteh Harryja Partcha, La Monta Younga, Jamesa Tenneya, Michaela Pisara in drugih eksperimentalnih skladateljev, ki v zadnji polovici stoletja v glasbi odpirajo polja nežnih variacij zvena in poglabljanja v njihovo psihološko zaznavo. Poslušali bomo skladateljevo obsežno delo Musique d'art za violino, violo, violončelo, kontrabas in zvočno obdelavo iz leta 2019 v izvedbi članov ansambla Musikfabrik.

Jože Šmit se je rodil v Rogatcu v kmečki družini, v Ljubljani se je šolal na klasični gimnaziji, na Dunaju pa nato študiral gozdarstvo. Med drugo svetovno vojno so ga mobilizirali v nemško vojsko. Po invaziji v Franciji je leta 1944 pobegnil k zaveznikom, bil prepeljan najprej v Anglijo, nato pa v Italijo, kjer se je priključil jugoslovanskim prekomorskim brigadam in se z njimi vrnil domov. Po vojni je do leta 1961 delal kot časnikar pri Kmečkem glasu, leta 1959 se je preselil v Litijo, desetletje pozneje pa v Ljubljano, od leta 1964 je bil lektor pri založbi Mladinska knjiga.
Pesmi je začel objavljati konec tridesetih let. V zgodnjih pesmih prevladujejo težnja po metrično urejenih oblikah, intimna občutja in navezanost na naravo. V povojnih letih se je sprva skušal priključiti toku objektivistične lirike, pozneje se je vrnil k svojim izhodiščem in miselno dozorel. Predstavljamo vam nekaj pesmi Jožeta Šmita iz leta 1965 objavljene zbirke Lirična postila, zadnja pa je nastala le nekaj let pred pesnikovo smrtjo leta 2004.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.