Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1. JOHANN PACHELBEL:
KANON IN ŽIGA V D-DURU
Ansambel MUSICA ANTIQUA KÖLN
Dirigent: REINHARD GOEBEL

2. JOHANN ADOLF SCHEIBE:
SIMFONIJA A 16 V D-DURU
Ansambel CONCERTO COPENHAGEN
Dirigent: ANDREW MANZE

3. ANTONIO VIVALDI:
SONATA ŠT. 5 V C-DURU
Flavta: MATEJ ZUPAN
Čembalo: JANKO ŠETINC
Violončelo: MILOŠ MLEJNIK

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

1. FRIEDRICH KUHLAU:
KVINTET ŠT.2 V E-DURU
Flavta: JEAN PIERRE RAMPAL
GODALNI KVARTET JUILLIARD

2. junija v Italiji praznujejo dan republike, ki so jo razglasili leta 1946. Mi pa bomo šli v čas nekaj desetletji pred tem. Posvetili se bomo tržaškemu pesniku Umbertu Sabi, ki se je rodil leta 1883 in umrl 1957. Njegov slog je bil preprost, komunikativen, eklektičen in zavezan klasični formi. V pesem, ki jo je posvetil italijanskemu vojaku Ninu Tibaldiju, je vtkan spomin na boje ob Soči v prvi svetovni vojni.

1. NIELS WILHELM GADE:
POLETNI DAN NA DEŽELI, OP. 55
SIMFONIČNI ORKESTER LYNGBY TAARBAEK
Dirigent: CLAES ERIKSSON

2. EDVARD GRIEG:
SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR ŠT. 3 V C-MOLU, OP. 45
Klavir: MICHAEL STÖCKIGT
Violina: EGON MORBITZER
.

Puccinijeve enodejanke vsebinsko sicer niso povezane, pa vendarle jih družijo vsaj tri univerzalne teme: smrt, maščevanje in družinski konflikt.

V letu 1847 se je Liszt odločil za korenito spremembo. Zaprl je klavir in dokončno obrnil hrbet koncertnim dvoranam. Misel na to je v njem tlela že kar nekaj časa, saj se je hotel posvetiti komponiranju, kariera potujočega virtuoza pa ga je tudi že močno utrudila. Po osmih letih nenehnih potovanj je prepotoval skoraj vse države Evrope, med drugim Italijo, Španijo, Portugalsko, Francijo, Romunijo, Turčijo in Rusijo. Včasih je imel tako poln urnik, da je vsak večer igral v drugem mestu. Slišalo ga je na tisoče ljudi, imel pa je tudi že izjemno obsežen repertoar. Kmalu za tem je sledilo obdobje enega najmočnejših glasbenih vplivov v njegovem življenju, vpliva Richarda Wagnerja.

Dokumentarna radijska igra Samota avtorice in režiserke Špele Kravogel in tonskega mojstra Matjaža Mikliča, v prepletu intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije Covid-19. V prvem delu trilogije predstavlja prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki se kmalu spremeni. Igra raziskuje kakšen je bil zaključek osnovne šole z valeto, kjer je vsak moral plesati sam, starši pa so bili le virtualno prisotni, prehod v gimnazijo, na novo šolo, med nove sošolce, izgubo motivacije, nadzor domačega dela s kamerami, prehod iz družbe tveganja v družbo nadzora. Trilogija Samota je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Aktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda.
Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Enaindvajsetega marca je v veliki dvorani Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske nastopil harfist Adrian Ignjatović, in sicer na koncertu nagrajencev lanskega tekmovanja TEMSIG, torej na koncertu, ki so ga v glasbeni mladini namenili dvema izmed lanskih prvonagrajencev tekmovanja (citrarki Pavlini Šifrar in harfistu Adrianu Ignjatoviću).
Adrian Ignjatović se je igranja na harfo začel učiti s sedmimi leti v razredu Anje Gaberc na glasbeni šoli ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, po končani osnovi stopnji šolanja pa je študij nadaljeval v njenem razredu še na srednji stopnji. Svoje znanje je poleg tega dopolnjeval tudi na seminarjih za harfo pri Sofii Ristić, Stephenu Fitzparticku, Diani Grubišić Ćiković in Marie-Pierre Langlamet.

Alojz Srebotnjak: Preludiji za harfo, Andante, con espressione
Claude Debussy: Bergamska suita, Mesečina in Preludij
Johann Sebastian Bach: Suita v e-molu, BWV 996
Gabriel Pierné: Impromptu-caprice, op. 9

Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist skupnosti LGBTQ+. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavlja nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.

V vrsti posnetkov s festivala Seviqc Brežice, ki jih predvajamo četrti teden zapored, se bomo danes ustavili pri večeru violinistke Adriane Alcaide z naslovom Tihožitje oziroma Svoboda v baroku in danes.
Katalonska umetnica nas je 13. avgusta lani popeljala skozi Drugo partito v d-molu Johanna Sebastiana Bacha, dela Nicole Matteisa, Franza Ignaza von Biberja in svoje lastne improvizacije.
Njena želja je namreč bila, da po dolgih letih življenjskih izkušenj, trpljenja in uspehov z glasbo ustvari prostor notranje svobode, kjer je vse mogoče.

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021.

Leta 1988 je radijska ekipa obiskala Lancovo vas na Dravskem polju. Pevci in godci so predstavili obsežen del bogatega izročila, ki ohranja spomin na pretekli način življenja, povezan z zemljo. V njem je glasba povezovala in dopolnjevala vsakodnevno dogajanje, pa tudi posebne dogodke, ki so zaznamovali življenje posameznika in skupnosti.

Predstavili bomo posnetke koncerta na 33. festivalu Imago 2021, ki so ga v Mestnem muzeju Ljubljana avgusta lani izvedli: flavtistka Luisa Sello in mednarodni ansambel flavt Le Agane. Luisa Sello je študirala na glasbeni akademiji v Bratislavi in doktorirala iz ligvistike in literarnih ved na univerzi v Vidmu v Italiji. Študij flavte in komorne glasbe je nadaljevala na glasbeni akademiji Chigiana pri profesorju Severinu Gazzelloniju. Luisa Sello, ki jo odlikujejo izjemna izvajalska občutljivost, muzikalna prefinjenost in odličen, jasen ton, sodeluje tudi s sodobnimi skladatelji, kot so Salvatore Sciarríno, Aldo Clementi, Adriano Guarnieri in Rainer Bischof. Luisa Sello je gostujoča profesorica univerze glasbo na Dunaju in profesorica flavte na glasbeni akademiji v Trstu. Mednarodni ansambel Le Agane je ustanovila flavtistka z namenom izvajanja izvirnih skladb in priredb drugih skladb za ansambel flavt od renesančnega sloga do najsodobnejših izvajalskih tehnik. Ansambel devetih flavtistk uporablja zanimivo in pestro zbirko flavt, vključno s pikolo flavto, altovsko, basovsko in baročno flavto. Ansambel Le Agane je gostoval na mednarodnih festivalih v Pekingu, Čingdau, na Dunaju in v Rimu, na koncertu v Ljubljani pa je izvedel dela od 16. stoletja do sodobnih skladateljev mlajše generacije.

Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, katerega domovanje je po nenavadnem spletu naključij že več kot 60 let prav dramski studio ena Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo, za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava.

Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša

Pripovedovalec – Renato Horvat
Vodja pogovora – Klemen Markovčič
Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar
Interpret – Gorazd Logar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018.

Glasbena medigra.

Aljo Predan poznamo kot dramaturginjo, teatrologinjo, prevajalko, dolgoletno urednico Knjižnice MGL, pa tudi kot umetniško direktorico Festivala Borštnikovo srečanje in še bi lahko naštevali. Tokrat se predstavlja z izborom poezije iz njene prve pesniške zbirke – izšla bo prihodnje leto. V ciklu, naslovljenem Morje, se ta veličastna naravna sila pojavlja kot tema in motiv. Tako ubesedeno na neposredni ravni uteleša starodavnost, nedoumljivost, prostranost, na preneseni pa hrepenenje in svobodo.

Interpretka: Asja Kahrimanović
Režiser: Ana Krauthaker
Glasbena oprema: Luka Hočevar
Mojster Zvoka: Sonja Strenar
Urednica oddaje: Tina Kozin

Če bi morali med mnoštvom vplivnih skladateljev dvajsetega stoletja izbirati med tistimi, ki so glasbo najtesneje povezovali z matematiko, ne moremo mimo Iannisa Xenakisa, ki ga lahko označimo za akustičnega znanstvenika, ki je v glasbi iskal različne zakonitosti matematike.
Iannis Xenakis je prvo formalno izobrazbo pridobil na atenski politehnični šoli. Med drugo svetovno vojno se je pridružil grškemu odporniškemu gibanju in bil ob koncu vojne v bojih z zavezniškimi silami, ki so zatrle komunistično oblast, tako hudo ranjen, da je izgubil vid na enem očesu. Po vojni je grška vlada začela aretacije pripadnikov komunistične stranke, Xenakis pa je prebegnil v Francijo.
Xenakis je svoja kompozicijska izhodišča vedno neločljivo povezoval s teoretičnimi modeli, ki jih je snoval na matematični osnovi. Svoj glasbeni jezik je razvil popolnoma neodvisno od takratnih serialnih tehnik, ki sta jih uporabljala Boulez in Stockhausen. Organiziranje Xenakisovega glasbenega slovarja, ki presega samo glasbo in se nadaljuje v organizacijo prostora, sloni na teoretičnih temeljih iz sveta matematike, med drugim na teoriji verjetnosti, teoriji iger ter teoriji množic in matematične logike.