Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 24. avg. 2022

Ars • Sre, 24. avg.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Jutro začenjamo z glasbo angleških skladateljev, ki so delovali konec 16. in v prvi polovici 17. stoletja. Najprej bomo slišali dela, ki so jih napisali renesančni skladatelji John Bull, John Dowland, William Byrd, Tobias Hume in Thomas Campion, potem pa bo na sporedu glasba, ki jo je napisal na začetku 18. stoletja rojeni Thomas Augustine Arne.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbeno jutranjico nadaljujemo z glasbo avstrijskega skladatelja Johanna Nepomuka Hummla, ki je ustvaril osem klavirskih koncertov. Danes bomo slišali četrtega s podnaslovom Les Adieux in s stavki: 1. Allegro pomposo e spirituoso, 2. Andante con moto in 3. Rondo. Solist bo avstrijski pianist Hans Kann, Hamburški simfonični orkester bo vodil dirigent Heribert Beissel.

Dnevi poezije in vina 2022.
Ivan Hristov je pesnik in literarni raziskovalec in avtor več pesniških zbirk. Četrto pesniško zbirko Ljubezenski slovar je izdal leta 2018. Od leta 2019 je direktor mednarodnega programa pesniškega festivala Sofijske metafore. Trenutno dela kot raziskovalec na literarnem inštitutu Bolgarske akademije znanosti.

Prevod Namita Subiotto,
interpret Uroš Smolej.

Na sporedu: Claude Debussy: Pagode, Ernest Chausson: Poema za violino in orkester, op. 25, Erich Wolfgang Korngold: Klavirski kvintet v E - duru, op. 15 in Dogodivščine Robina Hooda.

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

10:00
Poročila

K prvim orkestrskim delom, ki že pričajo o Debussyjevem trdnem prepričanju glede nove glasbene logike, štejemo orkestrske stavke z naslovom Nokturni. Nastali so v letih od 1897 do 1899. Gre za obliko, ki je bila v klavirski literaturi močno uveljavljena. Pisal jih je že angleški skladatelj John Field, zvrst pa je postala širše znana šele, ko se ji je posvetil Frederik Chopin. Debussyjevi Nokturni pa nimajo skoraj nikakršne zveze s priljubljenimi klavirskimi skladbami njegovega pariškega predhodnika. Skladatelj je o njih zapisal: "Poudarek je na svetlobi in barvah. Naslov Nokturno kaže razumeti predvsem v dekorativnem pomenu besede. Obsega vse vtise in predstave, ki jih ta pojem vzbuja."

11:00
Poročila

Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepoojmljivi čudaki, ali celo oboje hkrati ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti; izšla je pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj.

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe iz sveta britanske glasbe v prvi polovici 20. stoletja.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb britanskih skladateljev iz prve polovice 20. stoletja. Slovenski glasbeniki in Simfonični orkester RTV Slovenija bodo izvedli Suito št. 2 v F-duru, op. 28, za pihalni orkester Gustava Holsta, Sonato za violončelo in klavir Fredericka Deliusa in Serenado za tenor, rog in godala, op. 31 Benjamina Brittna. Ponovitev bo v četrtek, 25. avgusta, ob 5.05.

13:00
Poročila

Svetovno znani srbski avtor, radijski in televizijski režiser je med izrazite in inovativne radiofonske ustvarjalce stopil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in od tedaj je za svoja radiofonska dela prejel več mednarodnih nagrad. O igri je povedal: "Pred kratkim sem štirinajst dni šotoril na nekem otoku, imenovanem Oslovski otok. Tam so me vsako jutro zbudili galebi, vendar z vreščanjem, ki me je vedno znova osupnilo. Njihovi glasovi se mi namreč niso zdeli prav nič ptičji. Potem sem izvedel, da so v preteklosti na otoku puščali stare, odslužene osle, da so brez hrane in vode dočakali svoj konec … ''

Scenarist, režiser, snemalec in tonski mojster je Arsenije Jovanović.

Igra je bila posneta v produkciji Radia Beograd leta 1988.

Glasbena medigra.

14:00
Poročila

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

16:30
Mojstri samospeva

Tokrat v Fokusu torej podrobneje o festivalu Ljubljana in kar treh koncertih opernih arij, nadaljevali bomo s pregledom glasbene vsebine, ki jo je ponudil letošnji festival Seviqc Brežice, na srečo pa lahko tudi letos poročamo o Tartinijevem festivalu, ki se bo to soboto v Piranu začel že 21-ič zapored.
Na kratko: 4. tabor mladih pevcev Primorskem; Simfonični orkester iz Pittsburgha na Festivalu Ljubljana; koncert Glasba mladih v Radovljici; program ciklov Zlati & Srebrni abonma v Cankarjevem domu

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Roman, napisan v prvi osebi, kot ga pripoveduje desetletni deček, se dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, na katerem je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, odrašča v refleksiji do zunanjega in svojega notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svojega delavskega izvora. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz obdobja druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in idealiziranja. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno primarnih poslanstev, ki naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, vzporedno teče zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret je Iztok Mlakar.
Režija: Suzi Bandi.
Izvirno glasbo je napisal Iztok Cergol.
Produkcija: RAI-Radio Trst A leta 2009.

19:19
Poigra

Oddajo nocoj posvečamo v Ameriki rojenemu francoskemu kantavtorju Joeju Dassinu. Joe Ira Dassin se je rodil leta 1938 v New Yorku režiserju Julesu Dassinu in violinistki Beatrice Launer. Starši židovskega rodu so vanj že zgodaj zasejali seme umetniškega ustvarjanja. Odraščal je v New Yorku in Los Angelesu, ko pa se je leta 1950 njegov oče zaradi McCarthyjeve protikomunistične politike znašel na črnem seznamu hollywoodskih režiserjev, so se preselili v Evropo. Po šolanju v Švici in Franciji je nadaljeval v Združenih državah in si pridobil visoko izobrazbo tako na umetniškem področju kot s študijem antropologije. Dobro opremljen z znanjem je delal kot tehnik in stranski igralec pri očetu in radijski novinar na radiu RTL v Franciji. Tam je kmalu pokazal tudi glasbene sposobnosti, že leta 1964 je namreč priredil pesem Waterloo Road v slavni šanson Champs-Elysées, ki ga tudi pri nas dobro poznamo z naslovom Šuštarski most v izvedbi Majde Sepe.

Več obsežnejših projektov ter mednarodnih sodelovanj je pripomoglo k velikemu številu izdaj novih zvočnih del srbske umetnice Manje Ristić v zadnjem letu. Za program Ars jih je predstavila iz več zornih kotov. Slišali bomo poglobljene vsebinske razlage nekaterih del in njihovega ozadja ter poskušali razumeti, kako umetnica dopolnjuje in uporablja svoj obsežni arhiv terenskih zvočnih posnetkov. Pomemben navdih ji daje tudi otok Korčula, zvočno bogato okolje, v katerem biva zadnjih nekaj let.

Poslušajmo dela:
Morning in our backyard (iz albuma The Return of Medea),
Dreams,
Nothing Has To Happen, Fortress Europe (priredba za radio),
Rings of Water (iz albuma Rings of Water)
in tri skladbe z naslovi Muhe, Kiti in Jambor (iz albuma Him, fast sleeping, soon he found in labyrinth of many round, self-rolled)

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Ameriška pesnica, prevajalka, aktivistka in borka za človekove pravice Carolyn Forché se je rodila leta 1950 v Detroitu v Michiganu, kjer je kot potomka slovansko-irskih prednikov odraščala v rimskokatoliški družini. Leta 1972 je diplomirala iz kreativnega pisanja na državni univerzi Michigan, tri leta pozneje pa magistrirala na državni univerzi Bowling Green. Pesnica je bila večji del svoje pesniške poti označena kot politična pesnica, pri čemer je njena poezija edinstvena po tem, da jo zaznamuje odsotnost ločevanja med dobrim in slabim. Namesto tega Carolyn Forché uspeva virtuozno, pogosto v dokumentaristični maniri prikazovati tesnobo in grozo zgodovinskih izkušenj. Zato raje pristaja na opredelitev sebe kot pričevalke in svoje poezije kot poezije pričevanja, saj gre po njenih besedah za poezijo, ki priča in ne polemizira. Carolyn Forché je častna gostja letošnjih Dnevov poezije in vina na Ptuju.

Interpretka Petra Govc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
tonska mojstra Mirta Berlan, Maks Pust,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2022.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov