Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Začenjamo s Sonato št. 84 v D-duru Antonia Solerja in srednjeveško romanco La Bella Malmaridada Gabriela Mene iz madridskega rokopisa Cancionero de Palacio, nadaljujemo z Vivaldijevim Koncertom št. 2 v g-molu, op. 10, imenovanim 'Noč', in Sonato št. 3 v C-duru iz zbirke Kvartetov za nizka godala Georga Christopha Wagenseila ter končujemo z Mozartovo mladostno Simfonijo št. 21 v A-duru, K. 134, ki jo prežemata vedrina in lahkoten polet.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Boccherini, sam izredno nadarjen violončelist, je zložil kar ducat koncertov za violončelo. Koncert št. 9 v B-duru je zložil v sedemdesetih letih 18. stoletja in prav tega je dobro stoletje pozneje (1895) nemški violončelist Friedrich Grützmacher še nekoliko predelal in dodelal v slogu velikih romantičnih koncertantnih del, v katerih je izrazito poudarjena prvina virtuoznost. Glasbo Bccherinija, ki jo izvajajo violončelist Miloš Mlejnik, Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Uroš Lajovic, dopolnjujejo Resne variacije Felixa Mendelssohna v izvedbi pianista Petra Milića.

Peter Semolič je pesnik, prevajalec, urednik in avtor radijskih iger. Doslej je objavil več kot ducat samostojnih pesniških zbirk. Vključen je v številne antologije doma in v tujini ter za svoje delo večkrat nagrajen. Njegovo pesem z naslovom Hiša mojega očeta interpretira Aleš Valič.

V tretjem delu predvajamo glasbo Petra Šavlija, Blaža Arniča, Pavla Dolenca, Tomaža Habeta, Janija Goloba, Davorina Jenka, Alojza Ajdiča in Milka Lazarja. Nekoliko več pozornosti namenjamo baletni simfonični sliki Povodni mož Blaža Arniča, Koncertu za trobento Tomaža Habeta in Arničevemu Violinskemu koncertu.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

V oddaji bomo predstavili glasbo pianista in skladatelja Roka Zalokarja. Vodi in koordinira različne zasedbe, predvsem trie pa tudi duete in večje zasedbe, kot je na primer Žlehtet. Zalokar je kot edini džezovski izvajalec sodeloval na Klubskih maratonih Radia Študent in si tako verjetno pridobil več občinstva kot samo pred običajnim džezovskim avditorijem. Najprej je zasnoval trio z veliko rokovske energije. Po končanem srednjem šolanju je nadaljeval študij džeza v Rotterdamu na Nizozemskem, tam je sestavil trio Kukushai. Zdaj snema solistične projekte in sodeluje z različnimi glasbeniki in pri raznolikih projektih.

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Poslušajte Koncert za klavir in orkester št. 2 v cis-molu Sergeja Rahmaninova in Concertino za klavir in godalni orkester Igorja Štuheca.

Pianistka Tatjana Ognjanović izvaja glasbo od baroka do najsodobnejše glasbe, vse do prvih izvedb slovenskih skladateljev. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih in koncertirala v petnajstih evropskih državah od Portugalske do Rusije, gostovala pa je tudi v Maleziji in Singapurju. Poleg samostojnih recitalov in koncertov v triu Amael je z različnimi slovenskimi in tujimi orkestri in dirigenti izvedla klavirske koncerte Mozarta, Beethovna, Mendelssohna, Schumanna, Rahmaninova, Skrjabina, Prokofjeva in Štuhéca. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomirala in opravila umetniško specializacijo pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak, nato se je izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo na Dunaju pri profesorju Hansu Petermandlu in na glasbenem konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega pri profesorju Viktorju Meržanovu. Tatjana Ognjanovič od leta 1992 poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je od leta 2005 redna profesorica za klavir. Poslušajte njeno izvedbo prvega stavka Koncerta za klavir v cis-molu, op. 18, št. 2, Sergeja Rahmaninova in 3. stavka Concertina za klavir in godalni orkester Igorja Štuhéca. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bo pianistka Tatjana Ognjanović govorila tudi o izvajanju sodobne slovenske glasbe za klavir.

Lansko leto je bilo leto Molièra, največjega komediografa vseh časov, saj je minilo 400 let od njegovega rojstva; te dni se spominjamo, da je umrl 17. februarja pred 350 leti. Ob tej obletnici mu namenjamo oddajo Ars humana. O novi knjigi Molièrovih dram v knjigi Šola za žene, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici, se bosta prevajalec Aleš Berger in avtor spremne besede Janez Pipan pogovarjala s Tadejo Krečič Scholten.

Mednarodno uveljavljeni ustvarjalec in trobentač najširših umetniških obzorij Izidor Leitinger se obkroža z edinstvenimi glasbenimi svetovi. V napovedih smo ga postavili ob bok tako velikim imenom iskalcev sodobnega orkestrskega zvena, kot so bili Stan Kenton, Johnny Richards in morda še najbolj Don Ellis. Prav z zadnjim si Izidor deli tudi svoje prvo glasbilo in neusahljivo strast iskanja novih zvočnosti. Ta in naslednja oddaja bosta predstavili zares poseben, pionirski projekt, v katerem se je Izidor angažiral kot avtor glasbe, instrumentalist na takrat popolnoma novem in edinstvenem glasbilu in končno tudi kot voditelj za to priložnost posebej sestavljene skupine glasbenikov iz več držav. Govor je o projektu Protho Nucleus, ki je potekal pred skoraj ducatom let, natančneje: 5. oktobra 2011 v Kinu Šiška. V projektu se je združila zares zavidljiva množica zelo uglednih ustanov: od že omenjenega CUK Kino Šiška pa Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti do mednarodnih partnerjev, kot so Goethejev Inštitut, Inštitut Charlesa Nodierja in švicarsko veleposlaništvo v Ljubljani. Glasba je bila izvedena brez prestanka in je trajala slabih štirideset minut. Tokrat predvajamo prva tri dela: De Nada, Valček in Karnatski Dubstep.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na 73. berlinskem filmskem festivalu je ena od izstopajočih tem vojna, posebej seveda v Ukrajini in konflikti v Iranu, a težke zgodbe sežejo tudi do spomina na Sarajevo. Sicer pa na Berlinalu Urša Menart predstavlja nastajajoči film Vse, kar je narobe s tabo, Ivan Gergolet na tržnici igrani prvenec Mož brez krivde, med romani, ki jih producentom predstavljajo kot potencialno zanimive za film, je tudi avtofikcijski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdank pa je pesnik, pisatelj, gledališki kritik in urednik Marij Čuk predstavil novi roman z naslovom Fojba. Čuk je nedavno objavil novo dvojezično pesniško zbirko Vse gube ljubezni, zdaj pa še roman, ki bo zaradi žgoče tematike nedvomno pritegnil veliko pozornost.

Melika Buza je zanimanje za glasbo začutila že v otroštvu. S štirimi leti je začela igrati klavir, s sedmimi pa je bila sprejeta v osnovno glasbeno šolo. Izobraževanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Zenici, kjer je bila najmlajša dijakinja, ki se je tam kadar koli izobraževala. Nastopila je v številnih državah po svetu ter prejela več kot 40 državnih in mednarodnih nagrad. Redno sodeluje z nacionalnimi orkestri, festivali ter svoje znanje širi na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih. Leta 2019 je v imenu mesta Gradec prejela štipendijo za izjemno nadarjene študente Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je od leta 2016 študirala pod vodstvom profesorja Otta Niederdorferja. Od leta 2019 študij nadaljuje pod vodstvom profesorja Sergia De Simoneja.

FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDA V C-MOLU, OP. 25, ŠT. 12, OCEAN
ENRIQUE GRANADOS: GOYESCAS, SUITA ZA KLAVIR, OP. 11 - 4. QUEJAS O LA MAJA Y EL RUISENOR
MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI (ONDINE, LE GIBET, SCARBO)
RÉDÉRIC CHOPIN: BARKAROLA V FIS-DURU, OP. 60

Tanja Badalič Volk: Razraščanja;
Agata Tomažič: Čmrljev let;
Romain Gary: Življenje pred seboj;
Marcel Proust: Petinsedemdeset listov

Recenzije so napisale Katja Šifkovič, Katarina Mahnič, Ana Geršak in Tadeja Krečič.

Poslušamo kako sta zgodovino concerta grossa v sodobno glasbo prenesla Nina Šenk in Ivo Petrić, krajše delo Marijana Lipovška in Prvi godalni kvartet Slavka Osterca s stavkoma Passacaglia in Fuga.

V štirinajstih nadaljevanjih odkrivamo dramatično pripoved Zorka Jelinčiča, enega izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah (v Kopru, Rimu, San Gimignanu, Civitavecchii) in obdoje konfinacije v Isernii. S teh prizorišč groze in terorja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, zapisani na list papirja. Njegovo intimno izpoved tako skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom. Očetovo pisno zapuščino je sin Dušan prelil v pričevanjsko pripoved in tankočutno ovekovečil zgodbo Zorka Jelinčiča.

Za to delo je avtor Dušan Jelinčič prejel prvo nagrado na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev pod fašističnim preganjanjem med obema vojnama. Za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst let svinca je Dušan Jelinčič prejel nagrado Prešernovega sklada. Iz utemeljitve nagrade: "Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je udejanjila fašistična genocidna politika. (...) Zaradi nazornega etičnega imperativa, ki prerašča individualno sfero in zaobjema kolektivno držo, se roman vključuje v tradicijo slovenskega romana na Tržaškem, ki od konca vojne dalje ustvarja veliki kolektivni tekst, usmerjen v literarizacijo fašistične ere in druge svetovne vojne. Hkrati pa Jelinčič prenovi tržaško jezikovno paradigmo, ko se oddalji od manieristično dodelanega pisanja in se odloči za direktno in sproščeno izrekanje, za komunikativni model jezika."

Knjiga je izšla konec leta 2020 pri tržaški založbi Mladika.

Radijsko pripoved sta pod režijskim vodstvom Suzi Bandi oblikovala igralca Vladimir Jurc in Matija Rupel.

Produkcija: RAI - Radio Trst A, 2022.

Milan Dekleva je pesnik, pripovednik, dramatik, publicist in prevajalec z izjemnim opusom. Njegov esej Digitalna utopija je izšel v reviji Literatura leta 1997.

"Besedo komunizem v navedku Cioranovega eseja zamenjajmo z besedo virtualna resničnost (oziroma informacijska avtocesta ali, denimo, globalna digitalizacija, internet in podobno) in preberimo znova: "Če je bila utopija upredmetena iluzija, bo globalna digitalizacija, ki je šla še dlje, predpisana, vsiljena iluzija: izziv za vseprisotnost zla, obvezni optimizem ..."

Da ne bo nesporazuma: besedilo, ki nastaja, vtipkujem v računalnik, ki je postal del moje življenjske stvarnosti, tako, kot je del mojega življenja postalo bedenje pred najrazličnejšimi elektronskimi zasloni, na katerih se druga v drugo prelivajo sličice in zgodbe umišljenih svetov. Nič ne morem zoper digitalizacijo svoje eksistencialnosti, kar pomeni: informacijska cesta me je že davno povozila, za mojo kri je bila prehitra in preširoka."

Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Plesnih ambientov Petra Šavlija v izvedbi kitaristov Igorja Sajeta in Jerka Novaka. Tonski mojster Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Bernard Stramič.

Za kitajsko dirigentko Elim Chan velja načelo, da v svoje programe vključuje sodobna dela, pri tem pa posebno pozornost namenja skladateljicam.
Tako je na koncertu Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina 11. decembra lani v Berlinski filharmoniji vodila nemško premiero skladbe Trije latinskoameriški plesi Gabriele Lene Frank. Sledila sta Bartókov Drugi klavirski koncert izpod prstov pianista Pierra-Laurenta Aimarda in Četrta simfonija Petra Iljiča Čajkovskega.

Oddaja bo namenjena glasbi kitarista Micka Goodricka, ki se je za vedno poslovil 16. novembra lani, star 77 let. Kitarist kljub svoji unikatni tehniki in slogu ni nikoli dosegel širše prepoznavnosti, saj se je posvetil predvsem pedagoškemu delu na bostonskem Berklee College Of Music. Mick Goodrick je posnel malo samostojnih plošč. Večino svoje energije je vložil v izobraževanje, med Goodrickovimi študenti je bilo kar nekaj znanih džezovskih kitaristov, omenimo Billa Frisella, Johna Scofielda, Juliana Lagea, Lageja Lunda in Mikea Sterna.