Zadnja Mozartova opera zadovolji še tako izbirčnega sladokusca.
Na gledališkem plakatu za prvo uprizoritev Čarobne piščali je v podnaslovu pisalo "velika opera v dveh dejanjih". Vendar je to Mozartovo delo v bistvu singspiel z govorjenimi dialogi. Je predvsem pravljično delo, oplemeniteno z nekaj idejami splošno veljavnih etičnih vrednot, med drugim s filozofijo prostozidarjev, ki jim je pripadal tudi Mozart. Osnova opere so vera v ljubezen, razum in bratstvo med ljudmi. Dejanje, predvsem pa značaje posameznih junakov, sta skladatelj in libretist Schikaneder zelo spremenila, tako da od prvotne pravljice Lulu ali Čarobna piščal, ki je bila podlaga za libreto, pravzaprav ni ostalo nič.
Kraljica noči (poje jo Kathryn Lewek), prej dobra vila, je postala negativna vladarica teme; s svojo arijo maščevanja je značilna predstavnica italijanske opere serie. Sarastro (Stephen Milling) v svojih dveh monumentalnih arijah spominja na privzdignjene drame reformatorja Glucka; v arijah in duetu Pamine (Erin Morley) in Tamina (Lawrence Brownlee) je Mozart dunajski sentiment in avstrijsko melodiko idealno združil z italijansko kantileno, končno pa sta tu še Papageno (Thomas Oliemans) in Papagena (Ashley Emerson), vesela potomca italijanske opere buffe, ki pa se jima pozna, da sta doma z Dunaja. Zbor in orkester Metropolitanske opere bo vodila Nathalie Stutzmann.