Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajamo suito iz nedokončane opere Španska gospa Edwarda Elgarja, Italijanski koncert za inštrument s tipkami v F-duru, BWV 917 Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Alfreda Brendla, Uverturo za orkester št. 4 Philippa Heinricha Erlebacha in Štirinajst skladb za flavto in harfo, op. 157b Charlesa Koechlina.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Spev duhov nad vodami, op. 167, (D. 714) Franza Schuberta in Po prebiranju Danteja, sonata quasi una fantasia iz II. zvezka Leta romanja Franza Liszta.

Te dni je nogomet ena izmed osrednjih tem pogovorov, včasih pa zaide tudi v poezijo.

Prevajalec: Matej Venier,
igralec: Blaž Šef.

Posneto oktobra 2013.

Na sporedu: samospev Vrtnica, morje in sonce, op. 37/9 Roberta Schumanna, Idila za rog in orkester Aleksandra Glazunova, Menuet z variacijami po Locatelliju Bernharda Joachima Hagna, Španska simfonija za violino in orkester Edouarda Laloja, Sonata za flavto in klavir Francisa Poulenca, Fantazija za violončelo in orkester Julesa Masseneta, Sonata za violino in klavir št. 2 Milka Lazarja in simfonična baletna glasba iz zborovskega baleta Zlata gos, op. 45/1 Gustava Holsta.

John Milton Cage se je rodil 5. septembra v Los Angelesu. Zdi se, da sta Cagea, neskončno radovednega, prijaznega in vselej strpnega umetnika, pomembno določili že osebnosti njegovih staršev. Njegov oče John starejši je bil izumitelj, ki je med drugim zasnoval eno prvih različic podmornice, mati Lucretia pa je bila novinarka Los Angeles Timesa z izrazitim socialnim čutom. Na kolidžu Pomona je študiral pisanje, a je kljub očitni nadarjenosti in podpori profesorjev študij opustil in se raje odpravil v Evropo, kjer je študiral arhitekturo, se ukvarjal s slikarstvom, poezijo ter tudi glasbo. Po približno letu in pol se je vrnil v Združene države, kjer se je dokončno odločil za študij kompozicije. Vendar se nikoli ni omejeval le na glasbo in tako je večino svojega življenja dejavno posegal na področja vizualnih umetnosti, plesa, večmedijskih dogodkov ali literature.

Oddajo bomo namenili legendarni skupini Mladi levi, ki jo je sestavil saksofonist Jernej Podboj.

Ob vročih poletnih dneh ob stoječih vodah pogosto opazimo sluzaste koprene zelene ali modre barve ali pa, npr. v Blejskem jezeru, rdeče barve. Gre za mikroskopske alge in cianobakterije, organizme, ki predvsem v morjih proizvedejo dobro polovico kisika v zraku. Niso pa popolnoma vse sluzaste koprene na stoječih vodah v vročini strupene. In ravno zato so ob pomanjkanju državnih vlaganj v monitoring stoječih voda (razen kopalnih) v skupini za ekotoksikologijo Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo že pred nekaj leti ustvarili spletno platformo https://ciano.si, na kateri lahko vsakdo z dostopom do spleta raziskovalce obvešča o pojavu. Vzorce prevzame in analizira NIB s standardnimi znanstvenimi analitičnimi metodami. Ob nedavni razstavi o cianobakterijah jih je vodja skupine za ekotoksikologijo dr. Tina Eleršek opisala podrobneje.

Sedemindevetdeset let Sonje Hočevar, priznane operne in koncertne solistke v drugi polovici 20. stoletja.

Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar z opernimi arijami in samospevi. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.


Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča.
Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.

Pesnik Ciril Bergles je vstopil v slovensko poezijo tiho, nevsiljivo in prepričljivo. Leta 1984 je v samozaložbi objavil pesniški zbirki na poti v tišino in vaje za svetlobo. Zbirki sta bili manj opaženi, toda vsebovali sta že vrsto prepoznavnih pesnikovih pesmi, skoraj programskih verzov, na primer Vsaka pesem je majhna molitev. V prvoomenjeni zbirki je kar nekaj pesmi, ki napovedujejo Berglesovo pesniško zbirko Ellis Island. Zbirka je izšla leta 1988 v zbirki Aleph in z njo se je pesnik predstavil širši javnosti. V prihodnjih nekaj letih se je predstavil kot urednik antologije slovenskega zdomskega pesništva zadnjih štiridesetih let z naslovom To drevo na tujem raste in kot prevajalec, na primer z odmevno antologijo Sodobna španskoameriška poezija (Cankarjeva založba). Leta 1993 je v zbirki Lambda (ŠKUC) objavil pesniško zbirko Ifrikija in v njej poezijo z gejevsko tematiko. Pozneje je sledila še vrsta Berglesovih izvirnih in prevodnih knjig z gejevsko tematiko v sodelovanju z urednikom Branetom Mozetičem, hkrati pa je pisal tudi duhovno poezijo (leta 2006 je pri Družini objavil tudi pesniško zbirko Tvoja roka na mojem čelu). Toda naj je pesnik pisal o erotiki ali presežnem, je pisal s prepoznavno osebno pisavo, pogosto izpovedno, že kar neposredno, ki pa se lahko razmahne v uvid, refleksijo, ugotovitev, celo sentenco. Več o Cirilu Berglesu in njegovi poeziji ob 90. obletnici rojstva povejo literarna zgodovinarka dr. Darja Pavlič, pesnik in urednik Brane Mozetič ter pesnik in kritik Muanis Sinanović v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na vrsti je še druga oddaja iz niza, v katerem predstavljamo izvrsten trobilsko-tolkalski ansambel Belgian Brass. Predvajamo zelo obsežno skladbo Tre Skizze našega starega znanca Jana Van der Roosta – stavki so Sfere, Fugato in koral ter Kancona (poklon Giovanniju Gabrieliju) – ter še krajšo Modrost plišastih koal Jana Van Landeghema.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Lansko jesen sta na dveh koncertih zaigrala dva študenta ljubljanske Akademije za glasbo, kjer študirata harmoniko v razredu Boruta Zagoranskega. V okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo je nastopila Kiara Janko, kot del cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske pa Mile Đurđević.

Kiara Janko je svoje glasbeno izobraževanje začela na Umetniški šoli v Poreču in ga nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, potem pa se je vpisala na ljubljansko akademijo.
Georg Katzer: Toccata za harmoniko
Joseph Haydn: Sonata št. 54 v G-duru, Hob XVI:40
Lojze Lebič: Rej

Mile Đurđević Žojan prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo, letošnje šolsko leto pa je bil študent 2. letnika magistrskega študija v Ljubljani.
Johann Sebastian Bach: Preludij in fuga v cis-molu, oznaka del 849
Benjamin de Murashkin: Glides by below – Zdrsi od spodaj
Jesús Torres: Cadencias

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove džezovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za džezovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost le navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Leto 2024 je leto generala Rudolfa Maistra, zato v poslušanje ponujamo esej pesnika in literarnega zgodovinarja Janka Glaserja: Rudolf Maister - Vojanov kot pesnik, ki je izšel v Kroniki slovenskih mest leta 1934, na radiu pa smo ga prvič predvajali leta 2016.

''Maistrovo pesniško delo ni bogato, je pa zanj tako značilno, da bi brez njega njegovi fiziognomiji manjkala ena najbolj bistvenih potez – izraz duše in globine; manjkali bi tisti zaokroženost in skladnost, ki njegovemu liku dajeta značaj vsestranske in harmonične osebnosti. Tako kot močne, široke osebnosti renesanse je general Maister združeval v sebi moža dejanj in moža besede, bil je vojskovodja in diplomat, bibliofil in poet – prav tako, kot je bil njegov dom, v katerem je sprejemal politike, hkrati shajališče književnikov. V tej ubranosti širine in globine je njegov čar – in z najboljšim, kar je ustvaril Maister pesnik, predvsem s slavospevi naši zemlji, bo živel prav tako nesmrtno kakor z zgodovinskim delom, ki ga je opravil Maister vojak.''

Glasbeni vrinki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz skladbe Andante cantabile iz Pripovedk za klarinet in klavir Blaža Arniča v izvedbi Dua Claripiano. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Mateja Grahovac in Ivan Lotrič.

Finski dirigent John Storgårds je 24. maja po dolgem času spet gostoval pri Simfoničnem orkestru Frankfurtskega radia in po (ne tako) dolgem času je bilo končno spet na sporedu orkestra delo Antona Brucknerja s Šesto, morda najbolj nenavadno izmed njegovih simfonij.
Medtem ko za Brucknerjevo glasbo pogosto pravijo, da s svojo vizionarsko močjo in veličastnostjo odpira pogled v onstranske svetove, jo ljudje običajno uvrščajo tja zgoraj, na skladateljev Olimp, z Wolfgangom Amadeusom Mozartom na prvem mestu. Na koncertu je njegov klavirski koncert št. 16 D-duru kot izpopolnjen in občutljiv Mozartov interpret izvedel pianist Martin Helmchen. Poleg tega je na začetku večera zazvenela priredba Antona Weberna iz let 1934 in 1935 Ricercar a 6 iz zbirke Glasbena daritev, BWV 1079 Johanna Sebastiana Bacha.

Povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde; četudi drugemu, še raje pa državi v škodo.

Pripovedovalec – Polde Bibič

Tonski mojster: Jure Culiberg

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1987.

Glasbena medigra.

Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je leta 1926, star komaj 22 let, zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. Kosovel, morda največji slovenski modernist, je v svoje pesmi rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali pesmi z omenjeno tematiko.

Interpret Matevž Müller,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednika oddaje Tesa Drev Juh in Matej Juh.
Produkcija 2014.

Oddajo bomo namenili glasbi pianista Artura O'Farrilla. S svojim velikim orkestrom bo v nedeljo, 30. junija, v okviru Festivala Ljubljana nastopil v Križankah. Arturo je sin legendarnega kubanskega glasbenika Chica O'Farrilla, vodje velikih orkestrov. Na začetku novega tisočletja je O'Farrill prevzel vodenje zasedbe Afro Latin Jazz Orchestra.