Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že v dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Popotovanje po francoski glasbi 19. in 20. stoletja nas vodi od Daniela Auberja, Césarja Francka, Camilla Saint-Saënsa in Gabriela Fauré pa vse do znamenite francoske šesterice.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že v dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Popotovanje po francoski glasbi 19. in 20. stoletja nas vodi od Daniela Auberja, Césarja Francka, Camilla Saint-Saënsa in Gabriela Fauré pa vse do znamenite francoske šesterice.

Pesem Tudi ne je napisal urugvajski novinar, romanopisec in pesnik Mario Benedetti. Na prvi pogled precej kratka pesem s kratkimi verzi vsebuje simpatično sprevrnitev. Pesem je poslovenila Sara Virk, interpretira jo dramski igralec Jernej Gašperin.

Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že v dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Popotovanje po francoski glasbi 19. in 20. stoletja nas vodi od Daniela Auberja, Césarja Francka, Camilla Saint-Saënsa in Gabriela Fauré pa vse do znamenite francoske šesterice.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

»Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed Sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike.« – Yehudi Menuhin

Ivan Cankar je nesporni klasik slovenskega leposlovja, po mnenju številnih tudi največji slovenski pisatelj. Njegova dela veljajo danes za zgled kakovostne literature. So jih tako vrednotili tudi avtorjevi sodobniki? In kako jih je vrednotil sam? Je Cankar sploh razmišljal o razliki med bolj in manj kakovostno literaturo in če je, s kakšnimi merili je vrednotil književna besedila? O tem, tokrat predvsem s poudarkom na Cankarjevih romanih, z redno profesorico dr. Alojzijo Zupan Sosič, ki se z Ivanom Cankarjem, njegovo leposlovno in neleposlovno zapuščino poglobljeno ukvarja že desetletje.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte izbor skladb francoskih skladateljev Saint-Saënsa, Fauréja, Debussyja in Chaussona.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladb za orkester in komornih skladb iz zakladnice francoske glasbe, ki so nastale v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja, v obdobju od romantike do impresionizma. V izvedbi slovenskih solistov in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana bomo predstavili Introdukcijo/Uvod in Rondo capriccioso, v a-molu, op. 28, za violino in orkester Camilla Saint-Saënsa, prvi stavek Allegro molto moderato iz Klavirskega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 15, Gabriela Fauréja, 3. stavek / Mouvement iz prve zbirke Images / Podobe Clauda Debussyja in Poemo za violino in orkester op. 25 Ernesta Chaussona. Ponovitev bo v četrtek, 4. julija, ob 5.05.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.

V nasprotju z uveljavljenimi predstavami se industrijska revolucija ni začela z uporabo fosilnih goriv. Nasprotno, prve angleške in škotske tovarne so dolgo izkoriščale obnovljivo moč vode in zgodnji industrialci niso bili niti malo naklonjeni visokim stroškom premoga, ki je poganjal prve parne stroje. Kateri dejavniki so torej na koncu prevladali in sprožili vsesplošni prehod na premog? In kaj nam ta spoznanja lahko ponudijo danes, ko se, po večini neuspešno, trudimo opustiti fosilne vire energije?
To so vprašanja, ki jih je podrobno analiziral švedski raziskovalec Andreas Malm v knjigi Fosilni kapital, Vzpon parne moči in izvori globalnega segrevanja, ki je nedavno izšla pri Založbi /*cf. Knjigo je prevedel Nil Baskar, ki je gost tokratnih Glasov svetov.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oglašamo se z mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih, ki se že preveša v drugo polovico. Oči filmskih navdušencev in navdušenk so uprte v glavni tekmovalni program, v katerem se filmi potegujejo za najpomembnejšo nagrado festivala – kristalni globus.
Poročamo pa tudi o dogajanju v Mariboru, kjer sta Slovensko narodno gledališče Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor slovesno zaznamovala stoto obletnico rojstva Ondine Otta Klasinc.

Od skladateljevega rojstva letos mineva 130 let. Bolj kot obletnica je morda pomembno dejstvo, da gre za osebnost v generaciji evropskih glasbenikov, katerih obetajoče glasbene kariere je prekinil vzpon nacističnega režima v Nemčiji. Njegova dela, tudi samospeve, kljub kakovosti, še danes redko slišimo. Bil je tudi eden prvih klasičnih skladateljev, ki je našel navdih v ritmih džezovske glasbe, v njegovih delih je očiten avantgardni vpliv dadaizma. Me drugim je avtor tudi nekaterih socialističnih agitacijskih pesmi, saj se je v zadnjem obdobju svoje kariere priključil komunističnemu gibanju.

V ospredju tokratne oddaje je gostovanje Državnega opernega in baletnega gledališča Astana, ki je z baletom Spartak navdušil ljubljansko občinstvo. V zadnji oddaji pred poletnim premorom pa predstavljamo še vrhunce, ki jih pripravljajo Festival Ljubljana, Festival Brežice in Festival Radovljica.

Kaj vse se da napovedati, kaj vse hočemo vedeti, pa ni mogoče izvedeti. A marsikaj se da napovedati: vreme, gospodarske premike, denarne krize, politične dogodke ... Glasbe nikar! Umetnosti ne kaže preizkušati. A vendar se številne zgodbe ponavljajo, obnavljajo – kot valovi. Glasba se ravna po zgodovini, zgodovina se zbliža z umetnostjo. Kaj se bo zgodilo čez trideset let, kakšni krogi se bodo odvrteli čez tri desetletja? Smemo ugibati? Smemo odkrivati nove glasbene kroge? Razmišlja in napoveduje prof. Pavel M ihelčič v tretji oddaji Novi glasbeni krogi z naslovom Čas prihodnosti.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, spoprijemanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler se nam s tem ni treba neizogibno spopasti.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Pevec in multiinstrumentalist, ki že dolga leta stopa po glasbenih odrih z različnimi zasedbami, se je odločil skreniti z že nekako ustaljene glasbene poti in se podal na čisto novo, samostojno pot. Uroš Buh je z zasedbo BUH, ki jo sestavljajo odlični glasbeniki, leta 2018 izdal svoj prvenec.

Pri Edicijah slovenskih skladateljev je izšla portretna zgoščenka Maksimiljana Feguša z izbranimi skladbami simfonične, komorne in vokalno-instrumentalne glasbe.

V Arsovem art ateljeju bomo predstavili pet del z zgoščenke skladatelja Maksimiljana Feguša z naslovom: Izbrana dela, ki je izšla januarja 2019 pri Edicijah Društva slovenskih skladateljev. V celoti bomo predstavili celotne skladbe: Sinfonietto v dveh stavkih za orkester, Godalni kvartet št. 1, ki ga je napisal za godalni kvartet Feguš, mašni stavek Agnus Dei, ki se izvaja tudi kot samostojna skladba, Deset človeških zapovedi na besedila Janeza Menarta za deset izvajalcev in Simfonijo v štirih stavkih za simfonični orkester. Skladatelj, zborovodja, dirigent in visokošolski pedagog Maksimiljan Feguš se je rodil leta 1948 na Ptuju, od leta 1977 pa stalno živi in ustvarja v Mariboru. Več kot osemnajst let je bil zborovodja zbora in korepetitor Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, vodil je tudi številne druge zbore in instrumentalne zasedbe, predvsem pihalne orkestre. Maksimiljan Feguš je na ljubljanski Akademiji za glasbo končal študij kompozicije in glasbene teorije pri profesorju Danetu Škerlu, študiral je tudi dirigiranje pri profesorju Antonu Nanutu. Oktobra 1995 je postal docent na Oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je bil leta 2001 imenovan za izrednega profesorja za kompozicijo in glasbeno teorijo. Ustvarjalni pogled Maksimiljana Feguša se ozira v tradicijo, v zasnovo in izpeljavo klasičnih oblik ter že preverjenih kompozicijskih postopkov, s katerimi išče sporočilnost v glasbi. Skladatelj je predan jasno zastavljenemu, v celoti načrtovanemu in premišljenemu glasbenemu oblikovanju, izraz svojih skladb pa pogosto obogati z duhovitim, hudomušnim in igrivim glasbenim izrazom. Fegušev skladateljski opus obsega raznovrstna dela za orkester, komorne in vokalno-instrumentalne skladbe, zbore in samospeve ter scensko glasbo. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi daljši pogovor s skladateljem o njegovi glasbeni govorici, načinu skladanja in o vseh petih delih z zgoščenke Izbrana dela.

V tokratni oddaji bomo prisluhnili razplastenim ritmom v obliki odprtih simetrij in razplastenih mehanskih ritmov v novih delih ameriškega zvočnega umetnika in skladatelja Tristana Pericha v sodelovanju z Ensemle 0 in dveh novih delih ameriške skladateljice Sarah Hennies, v katerih se na različne načine vtiskuje in vpenja v polje zvočnega šuma vsakdana.

Pesnik, esejist in prevajalec Piotr Sommer je eden najpomembnejših predstavnikov starejše poljske pesniške generacije. Izdal je več knjig poezije, ki so bile prevedene v več kot deset svetovnih jezikov. Na Poljskem je znan tudi kot odličen prevajalec sodobne ameriške poezije, med letoma 1994 in 2022 pa je bil urednik znamenite tamkajšnje literarne revije Literatura na svetu. Pri nas ni povsem neznan avtor, saj je leta 2004 izšel izbor iz njegove poezije z naslovom Lirični dejavnik in druge pesmi, avtor pa je bil pred leti tudi gost literarnega srečanja Vilenica in pesniškega festivala Trnovski terceti. Za njegovo poezijo je značilno, da jezik v njej ni le sredstvo, temveč tudi njen namen, hkrati se spogleduje tudi z narativnostjo, tuja pa mu ni niti nenavadna metaforika.

Prevajalec Primož Čučnik,
interpret Gašper Jarni,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2010.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.