Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Ada Škerl pritegne s pesmijo V gozdu, z zahvalnico drevesom; Saša Mihelčič pa s svojo interpretacijo.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični prizor Pigmalion je Donizettijev prvi spoprijem s pisanjem za operni oder; ustvaril ga je leta 1816 še kot študent Konservatorija v Bologni, pa vendar je bil hkrati tudi vizitka pri njegovem vstopanju v profesionalni operni svet.

»Njegova umetnost je tako impresivna in veličastna, da včasih spominja na Michelangelovega Mojzesa,« je o skladatelju dejal Alfredo Casella. Legendarni violončelist Pablo Casals pa je zapisal: »Zame je največji skladatelj našega časa Ernest Bloch.« Cenjen pa ni bil le zaradi svojega edinstvenega in zanimivega, čeprav precej tradicionalno usmerjenega glasbenega jezika, ki se ni preveč oziral po novih glasbenih tokovih 20. stoletja. Ernest Bloch si je v Združenih državah Amerike ustvaril tudi ugledno profesorsko kariero, ki jo je začel leta 1917 s poučevanjem kompozicije na glasbeni šoli Mannes, nadaljeval pa kot direktor Glasbenega inštituta Cleveland.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

1.Milij Aleksejevič Balakirjev: Tamara, simfonična pesnitev
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Anton Nanut



2. Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63
Allegro Moderato
Andante Assai
Allegro, Ben Marcato

Izv.: Violina: Tomaž Lorenz
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Samo Hubad

Februarja 1954 je bila v argentinski prestolnici Buenos Aires ustanovljena Slovenska kulturna akcija kot organizacija “zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebej slovenskih”. Slovenska kulturna akcija je postala osrednja kulturna ustanova povojne politične emigracije in je pomembno prispevala k t. i. “slovenskemu čudežu v Argentini” – Slovenci so tam namreč ustanovili kulturna središča, založbe, časopise, osnovne in srednje šole, gledališča itd. V njej so sodelovali številni pomembni razumniki in ustvarjalci, med njimi Tine Debeljak, Zorko Simčič, Vinko Brumen, France Papež, Vladimir Kos in številni drugi. Takoj po ustanovitvi je začela izhajati kulturna revija Meddobje, ki sicer v večjih intervalih izhaja še danes. O preteklosti in sedanjosti Slovenske kulturne akcije se je konec leta 2019, kmalu po tem, ko je prevzel vodenje te organizacije, Staša Grahek pogovarjala z zdajšnjim predsednikom Damijanom Ahlinom.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo podali skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika preteklih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Obiskali smo razstavo na Bledu z naslovom »Janez Ravnik, umetnik, pedagog in organizator razstav«, ki so jo ob sočasni predstavitvi monografije v Viteški dvorani na Blejskem gradu odprli v Galeriji Stolp.
V Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava, naslovljena »Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem«, ki je zasnovana kot časovni trak od 12. stoletja, ko so Postojno prvič omenili v starih oglejskih rokopisih.

Ta teden vstopamo v cikel poletnih oddaj Mladi virtuozi, ki jih ne bomo posvetili mladim glasbenikom, študentom, ampak se bomo spomnili nekaterih glasbenikov, ki smo jih v oddaji Mladi virtuozi predstavljali že v preteklosti, nekje pred desetimi leti.
Začeli ga bomo s pianistom in dirigentom Davorinom Morijem, ki je takrat v oddaji nastopil le kot pianist. Ta je decembra 2013 nastopil na koncertu Festivala Ljubljana kot del cikla Mladi virtuozi, vabilo za nastop pa je prejel kot prejemnik prve nagrade na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije leta 2012.
Glasbenik je bil takrat študent klavirja in dirigiranja v razredu Alekseja Kornienka na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, od jeseni 2013 pa tudi na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Claudiusa Tanskega. Danes je eden najvidnejših predstavnikov slovenskih dirigentov mlajše generacije. Živi na Dunaju in poučuje klavir na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, bil je asistent zborovodje Thomasa Langa v Dunajski državni operi ter gostujoči zborovski dirigent opere v Malmöju. Redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije, poleg tega pa je vodil tudi že dunajski radijski simfonični orkester, Kijevski simfonični orkester, Armenski državni orkester ter Camerato Sinfonico Avstrija, v kateri je umetniški vodja.

PAUL HINDEMITH: SUITA 1922 ZA KLAVIR, OP. 26
Klavir: DAVORIN MORI

ANA ZLOBKO: SECRETS III
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: DAVORIN MORI

Ime Manka Kremenšek Križman je še kako znano poslušalkam in poslušalcem Radia Slovenija, predvsem oddaje Literarni nokturno. Manka Kremenšek Križman je namreč v preteklih letih in desetletjih velikokrat uspešno sodelovala na natečaju Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in precejkrat zmagala. Objavila je kar nekaj zbirk kratkih zgodb, tako nazadnje leta 2021 zbirko Tujci. Odločitev, da napiše roman za odrasle, je bila zagotovo izziv. Še toliko bolj, ker je roman Jurij Kobal gre juri domov, objavljen pri Cankarjevi založbi, oprla na življenjsko usodo svojega očeta in ga dopolnila z nekaj domišljijskimi posegi. Njen roman je tako celostno delo o starejšem moškem, ki se zaveda svojega življenja na pragu med življenjem in smrtjo, za nameček pa avtorica v besedilo spretno vtke aktualno in večno tematiko, na primer razmislek o evtanaziji. Več o romanu Jurij Kobal gre juri domov bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na premieri Händlovega oratorija Aleksandrovo slavje devetnajstega februarja 1736 v gledališču Covent Garden so poleg osrednjega vokalno-instrumentalnega dela izvedli kar tri skladateljeve koncerte. Händel je nastopil kot solist v svojem prvem orgelskem koncertu opus štiri. Orkester je nato zaigral concerto grosso, ki ga danes poznamo pod imenom Aleksandrovo slavje, kot soliste v tretjem koncertu pa so napovedali harfo, lutnjo in skrivnostno glasbilo, poimenovano »lyrichord«.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, spoprijemanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler se nam s tem ni treba neizogibno spopasti.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Prepuščamo se pevcem in pesmim iz Moravč in okolice, ki so jih v Slovenski zemlji in besedi davnega leta 1968 predstavili avtorja Zmaga Kumer in Mirko Ramovš ter urednik Julijan Strajnar. Takrat so se pri Matevcovih v Dvorjah zbrali domačini iz moravške fare, ki so pobrskali po spominu in nam tako ohranili in posredovali del raznovrstnega pevskega izročila.

Aprila letos je v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani nastopil klavirski trio izvrstnih glasbenikov: pianist Aleksandar Serdar, violinist Janez Podlesek in violončelistka Karmen Pečar Koritnik. V sodelovanju Cankarjevega doma in koncertne agencije Im.puls so izvedli koncert z naslovom 'Ko se srečata virtuoznost in pristno muziciranje.

V klavirskem triu, ki je 24. aprila 2024 nastopil v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, igrajo pianist Aleksandar Serdar, profesor klavirja na Akademiji umetnosti v Beogradu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, violinist Janez Podlesek, izredni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo za področje violine, in violončelistka Karmen Pečar Koritnik, ki poučuje violončelo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V triu so začeli igrati med pandemijo covida-19. Svoj prvi odmevni koncert, predvajan po spletu, so imeli marca 2021 v dvorani Union v Mariboru, od takrat pa so uspešno izvedli že vrsto komornih koncertov. Na spomladanskem koncertu v Slovenski filharmoniji so predstavili obsežni izjemni komorni deli nemških skladateljev: Klavirski trio št. 7 v B-duru, op. 97, z imenom ''Nadvojvoda'' Ludwiga van Beethovna, iz leta 1811, nato stavek Maestoso lugubre iz Klavirskega tria, ki ga je eden vodilnih slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja Lucijan Marija Škerjanc napisal leta 1935, v drugem delu koncerta pa priljubljeni Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8, Johannesa Brahmsa v predelani različici iz leta 1889.

Dinamična radijska igra je prežeta z glasbo in humorjem, vendar je tudi močno družbeno angažirana. Protagonistu, brezposelnemu trobentaču, ne preostane drugega, kot da se zaposli kot steklopihalec. Zabavni in šegavi svet glasbe se tako prepleta z neolepšano socialno stisko, sproščeni in bohemski svet orkestra pa z delavskim okoljem steklarne.

Režiser in prirejevalec: Jože Valentič
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbeni oblikovalec, avtor izvirne glasbe in aranžer: Dejan Mesec
Izvajalci izvirne glasbe: Marko Mozetič, Jaka Strajnar, Toni Humar, Matjaž Lenarčič, Blaž Špec, Dejan Mesec in Pihalni orkester Vrhnika pod dirigentskim vodstvom Milana Matičiča

Janko – Aljaž Jovanović
Hofman – Milan Štefe
Dirigent – Gojmir Lešnjak - Gojc
Saška – Tina Potočnik Vrhovnik
Mirko – Tadej Pišek
Riki – Miha Arh
Tonči – Rok Kunaver
Džejk – Blaž Šef
Gogi – Matevž Müller
Župan – Jožef Ropoša
Čemažarica – Zvezdana Mlakar
Franček – Uroš Maček
Darja – Lidija Sušnik
Matko – Gašper Jarni
Vratar – Marko Simčič

Uredništvo igranega programa
Posneto v prostorih Pihalnega orkestra Vrhnika in studiih Radia Slovenija marca 2012.

Glasbena medigra.

Leta 1955 rojeni škotski književnik John Burnside se je najprej ukvarjal z računalniškim programiranjem, z leposlovjem pa izraziteje šele po letu 1996, ko se je odločil za poklic svobodnega pisatelja. Prvo pesniško zbirko z naslovom Obroč je objavil leta 1988 in zanjo že prejel ugledno škotsko priznanje. Njegov opus obsega več kot 30 knjig poezije in romanov, kritiki pa so ga označili za pesnika filozofskega, ekološkega in spiritualnega pogleda na svet. John Burnside je umrl 29. maja letos in velja za enega najbolj priznanih in nagrajevanih sodobnih škotskih književnikov.

Avtor literarnega dela: John Burnside;
avtor prevoda: Veno Taufer;
režiser: Jože Valentič;
interpret: Janez Starina;
glasbena opremljevalka: Nataša Zager;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2010.

Tretjega decembra 1918 je v Berlinu skupina nemških umetnikov ustanovila Novembrsko skupino, imenovano po novembrski revoluciji, ki se je leta 1918 razplamtela po Nemčiji. Umetnike so družili socialistični nazori in prepričanje, da ima radikalna umetnost temeljno vlogo pri oblikovanju izobraževalnih programov, vodenju umetniških ustanov in nasploh pri tvorbi moderne družbe. V tej skupini so sodelovali številni skladatelji, med njimi tudi Kurt Weill in Hanns Eisler.