Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tokratnem utrinku bomo slišali pesem Simona Gregorčiča z naslovom Ti meni svetlo sonce. Pesem z ljubezensko tematiko govori o Gregorčičevi neuslišani ljubezni, ki jo je gojil do učiteljice Dragojile Milek. V vsaki kitici pesmi pesnik sporoča, da mu je Dragojila "svetlo sonce", torej da mu daje upanje in smisel življenja. Interpretira Pavle Ravnohrib.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Predvajamo Bachove triosonate. Ta glasbena oblika je skozi sedemnajsto stoletje postajala vse pomembnejša in se na prelomu stoletja uveljavila kot absolutni ideal v komorni glasbi, podobno kot pozneje godalni kvartet. Nadvse preseneča, da je Bach zapustil tako malo del v običajni triosonatni zasedbi z dvema melodičnima instrumentoma in bassom continuom. Poleg tega niti ena skladba ni namenjena značilni kombinaciji dveh violin in continua. Bach je tri glasove namesto tega pogosto namenil le dvema izvajalcema. Melodični instrument, kot je violina, flavta ali viola da gamba, je izvajal enega izmed zgornjih glasov, desna roka čembalista je prevzela drugi glas, leva pa je izvajala basovsko linijo.

Orgličar Miro Božič predstavlja svojo glasbeno pot in velike izrazne možnosti majhnega inštrumenta, ustne harmonike.

Scensko kantato Carmina Burana je Carl Orff napisal leta 1936 in predstavlja prvi del trilogije, v kateri sta še kantati Catulli Carmina in Afroditino zmagoslavje. Carmina Burana temelji na zbirki poezije iz 13. stoletja, ki vsebuje moralično-satirično, ljubezensko, pivsko ter versko tematiko.

Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko industrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo tovarno, iz katere pripeljejo avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec prejšnjega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali (ponovitev oddaje).

V začetku letošnjega leta je minilo 110 let od smrti Vitomila Zupana, slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika, prevajalca. Ob tej priložnosti bomo v oddaji Oder spregovorili o Zupanovi dramatiki. »Zupan vidi dramatiko kot prostor, ki mu skozi dramske osebe omogoča premišljevanja in sopostavljanja različnih življenjskih principov. Njegove osebe so vedno individualisti, posamezniki, kolektivizem mu je tuj, pri čemer ga ves čas zanima, kaj je bistvo človeka, kaj je na dnu, ambivalentnost znotraj človeka, njegova temna in svetla stran, angel in žival, zato prikazuje eksistencialno skrajno zaostrene situacije, v katerih se dramska oseba odloča med dobrim in zlim, med željo in močjo.« Tako med drugim zapiše dr. Mateja Pezdirc Bartol, ki je Zupanovo dramatiko raziskovala skozi prizmo oblakov in pištol. Pred mikrofon jo je pred devetimi leti povabila Staša Grahek. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

''Ne delam z idejo, da koga ali kaj kritiziram, rekel bi raje, da opazujem svet,'' pravi hrvaški umetnik Nikola Vrljić, ki med drugim ustvarja masivne skulpture iz vsakdanjih materialov. A kot zapiše kurator Miha Colner, predstavljajo svojevrstno sodobno grotesko, Vrljićeva razstava skulptur Obleganje Oza, ki si jo lahko ogledamo v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, pa deluje kot intimno obračunavanje z družbo spektakla. V Svetu kulture še o Poletni Animateki, krajši različici festivala Animateka, ki je neke vrste uvod vanj. Na stopnišču ljubljanske Mestne hiše so dvajsetletnico proslavili s programom izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti, za preostala večera pa napovedujejo animirane zgodbe slovenskih avtoric in na sploh ženskih ustvarjalk ali tistih, ki se predstavljajo kot ženske.

Pred nami je koncert Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina s programom, ki združuje popolni nasprotji. Prvi del je violinski koncert, ki je nastal lani, drugi del je skoraj 130 let stara simfonija. Violinski koncert je napisala mlada skladateljica Camille Pépin, ki jo kritiki že uvrščajo na ugledno mesto v glasbenem življenju. Brucknerjeva Deveta simfonija pa je nedokončano pozno delo postromantičnega umetnika, ki se je moral dolgo boriti za priznanje.
V vlogi solista se je predstavil violinist Renaud Capuçon, dirigiral je Robin Ticciati.

Ko je pred šestimi leti Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU slovenske oblasti pozvala, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov, ker njene naprave ne omogočajo slovenščine, je bil odziv medel. Bili so celo pomisleki, naj tega ne storijo, saj bi se lahko Apple umaknil iz Slovenije. Po nekaj letih pa je več posameznikov in ustanov začelo opozarjati, da je nedopustno Applu dovoliti, da krši slovensko zakonodajo. Opozorila so zalegla. Ključna so bila tudi zakonska dopolnila, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Iz Appla so sporočili, da bodo letošnjo jesen njihove naprave na voljo v slovenščini. Česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.

Glasbena os današnjega zborovskega mozaika je Risto Savin: zato na začetku predvajamo zbore njegovega vzornika, Bedřicha Smetane.
Po Savinovi vokalni suiti nadaljujemo s še dvema njegovima vzornikoma: Johannesom Brahmsom in Richardom Straussom.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, spoprijemanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Blondinka s Harvarda, v izvirniku Legally Blonde, je muzikal, za katerega sta glasbo in besedila songov spisala Laurence O'Keefe in Nell Benjamin, scenarij pa Heather Hach. Sama zgodba muzikala temelji na romanu Amande Brown in filmu iz leta 2001, pripoveduje pa zgodbo dekleta, ki se vpiše na pravno fakulteto, da bi osvojila nekdanjega fanta. Med študijem pa odkrije, kako bi lahko s svojim pravniškim znanjem pomagala drugim.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Wang Wei (699–761) je bil kitajski pesnik, slikar in glasbenik v obdobju dinastije Tang. Velja za enega najuglednejših literatov svojega časa. Danes je znan predvsem kot pesnik narave in krajinski slikar, čeprav se ni ohranila nobena njegova slika. Pri njem sta se prepletala poezija in slikarstvo. Njegovo pesniško ustvarjanje so celo označili za pesmi v slikah. Precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi čan budizem, predhodnik japonskega zen budizma. Do danes se je ohranilo približno 370 njegovih pesmi. Zanje je značilno, da je v njih malo človeške prisotnosti, pesmi so bolj usmerjene k naravnim pojavom.

Prevajalka Maja Lavrač,
interpreta Mojca Ribič in Boris Juh,
bralka Lidija Hartman,
režiserka Elza Rituper,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
tonski mojster Staš Janež,
urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar,
leto nastanka 1995.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Kornelijus Platelis (1951) velja za glavnega litovskega pesnika, ki je od leta 1977, ko je objavil prve pesmi, izdal veliko pesniških zbirk, številne med njimi so bile tudi nagrajene. Njegova poezija ima velik pomenski in poetološki zamah, saj sega od liričnih do metafizičnih razsežnosti. Pesniški jezik v njegovih pesmih je odmerjen, osrednji temi pa sta vseskozi življenje in smrt. Objavljamo štiri njegove pesmi.

Prevajalca Andrej Rozman in Ona A. Čepaityte-Gams,
interpret Matija Rozman,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2012.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.