Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo koncert Salzburškega deželnega pihalnega orkestra v ljubljanski stolnici.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ruski pesnik, pisatelj, dramatik in scenarist Jevgenij Jevtušenko se je rodil leta 1933. Pri dvajsetih je postal znan z izdajo avtobiografske pesnitve Postaja zima in po njej precej časa vladal na sovjetski pesniški sceni. Umrl je leta 2017. Jevtušenkovo pesem Smehljaji je poslovenil Tone Pavček, leta 2011 jo je interpretiral dramski igralec Matej Puc.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Puccinijeve Vile niso nič več kot samo uspešen poskus, čeprav jih je pozneje skladatelj sentimentalno branil. Hkrati pa gre vendarle tudi za delo, ki povezuje romantično in postromantično šolo italijanske operne ustvarjalnosti, predvsem pa ta prvenec tlakuje pot prihodnjim skladateljevim velikim stvaritvam.

Glasbeno zgodovinopisje Zoltána Kodálya uvršča v veliko trojico madžarskih skladateljev prejšnjega stoletja, skupaj z Bélo Bartókom, s katerim sta ga vezali tako pristno prijateljstvo kot generacijsko vrstništvo, ter pet let starejšim Ernöjem Dohnányijem, ki je ob pomoči svojega položaja v madžarski mednarodni glasbeni kulturi prvima dvema vseskozi pomagal k uveljavitvi njunega dela.

Johannes Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68
Izvajalec: Filharmonični orkester iz Los Angelesa
Dirigent: Carlo Maria Giulini

1.Pavel Šivic: Triada za simfonični orkester
Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Marko Letonja

2.Risto Savin: Suita za godalni orkester, op.15
Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Marko Letonja

3.Danijel Dane Škerl: Šesta simfonija, Rapsodična, za orkester in violončelo
Violončelo: Miloš Mlejnik
Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Marko Letonja

Severnoirski režiser Marko Cousins je za svoj dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari na 58. festivalu v Karlovih Varih prejel glavno nagrado – kristalni globus. Film se posveča britanski abstraktni umetnici Wilhelmini Barns-Graham in prav o njej ter nagrajenem filmu se Mark Cousins in Petra Meterc največ pogovarjata.

Prevod Petra Meterc,
bere Igor Velše,
mojster zvoka Janez Podlesnik,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo podali skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika preteklih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Tokrat na sporedu glasba Jeana-Philippa Rameauja, Clauda Debussyja, Isaaca Albéniza in Johanna Sebastiana Bacha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tretjo izmed oddaj, v katerih to poletje poslušamo stare koncertne posnetke takrat mladih glasbenikov, nadaljujemo s solo violistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Geo Pantner Volfand. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je nastopila marca leta 2014 v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture, in sicer s pianistko Barbaro Sladič.
Njen profesor na Akademiji za glasbo je bil Mile Kosi, večkrat se je uspešno udeležila tekmovanj mladih glasbenikov, kot solistka pa je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Bila je vodja viol v švicarskem orkestru Die Preisträger ter članica mladinskih mednarodnih orkestrov Evropske unije ter Gustava Mahlerja.
Leta 2012 se je pridružila Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, leta 2019 pa je v tem orkestru prevzela mesto solo viole, sicer pa sodeluje tudi z drugimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah s priznanimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO.

MATIJA TOMC: CAPRICE ZA VIOLO IN KLAVIR
JOHANNES BRAHMS/AVTOR NEZNAN: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR V F-MOLU, OP. 120, ŠT. 1 (TRANSKRIPCIJA ZA VIOLO IN KLAVIR)
Viola: GEA PANTNER VOLFAND, Klavir: BARBARA SLADIČ

O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

V Rimu je imel oratorij kot glasbena oblika prav poseben status. Opera je bila tam vseskozi podvržena papeški cenzuri. Drugače kakor v Benetkah, kjer so nastajala javna operna gledališča, je bila prepuščena pobudi plemiških družin in izvedbam na njihovih domovih. Javno gledališče Tor di Nona, ki ga je leta 1671 odprla v Rimu živeča švedska kraljica Kristina, je delovalo le tri leta. Glede na okoliščine ne preseneča, da se je kot alternativa operi razvil oratorij. Mnoge rimske duhovne ustanove so skozi vse leto organizirale izvedbe oratorijev. Sprva so bile to predvsem uglasbitve latinskih besedil v pripovednem slogu, sčasoma pa so prevladali libreti v italijanščini z dramsko zasnovo in jasno razporejenimi vlogami. Sestavljali so jih monologi, dialogi, recitativi, arije in ansambli, čeprav je bilo dogajanje pogosto omejeno in je bila vsebina včasih povsem kontemplativna. Pesnike so navdihovale moralizirajoče ali alegorične teme, svetopisemske zgodbe in pripovedi o življenju svetnikov.
Včasih se zdi, da je bila izbira svetopisemskih tem edini duhovni element. Oznaka »oratorij« je bila skoraj kakor nekakšna krinka, ki je omogočala operne in dramske dogodke tudi v postnem času, ko je papeški odlok prepovedoval uprizarjanje oper.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Zlato Poljé je naselje v hribih med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino in od tod izvirajo pevci, ki so zapeli pesmi za oddajo, ki jo je leta 1977 pripravil Valens Vodušek. Zapeli so trije člani iste družine, ki so se spomnili nekaterih zanimivih, že skoraj pozabljenih pesmi, pa tudi nekaterih, ki so jih nekoč prepevali skorajda povsod.

Glasbenice tria Rêverie so od ustanovitve jeseni 2012 prejele več nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.

Nastopil je mednarodno vse bolj uveljavljeni klavirski trio Rêverie, v katerem igrajo izvrstne mlajše slovenske glasbenice: pianistka Tanja Činč in violinistka
Mojca Jerman sta študirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani, violončelistka Katarina Leskovar pa na Umetniški univerzi v Gradcu. Pianistka Tanja Činč je nadaljevala podiplomski specialistični študij klavirja na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu Rubena Dalibaltajána, violinistka Mojca Jerman je študirala na magistrskem študiju baročne violine v razredu Enrica Gattija na akademiji za glasbo Giovannija Battiste Martinija v Bologni, violončelistka Katarina Leskovar pa je nadaljevala magistrski študij v razredu Danjula Ishizake na Visoki šoli za glasbo v Baslu. Glasbenice tria Rêverie skupaj igrajo od jeseni 2012. Do leta 2016 je bil njihov mentor komorne igre zaslužni prof. ljubljanske Akademije za glasbo Tomaž Lorenz, pozneje pa so se izobraževale v izvajanju komorne glasbe na magistrskem študiju na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu pod mentorstvom profesorja Chie Chouja. Glasbenice tria Rêverie so prejele več državnih in mednarodnih nagrad: na mednarodnem tekmovanju Tartini 2014 so osvojile 1. mesto in prejele 1. nagrado, postale so tudi absolutne zmagovalke med komornimi skupinami. Decembra 2015 so na tekmovanju komornih skupin “Primož Ramovš” prejele 1. nagrado, na prestižnem mednarodnem tekmovanju Grand Prize Virtuoso pa so prejele 1. nagrado in postale absolutne zmagovalke tekmovanja in prejemnice promocijske nagrade, ki je vključevala tri koncerte v Parizu, Bonnu in Londonu. V oddaji, ki jo je pripravila urednica Tjaša Krajnc, poslušajmo posnetke z njihovega koncerta v beli dvorani gradu Rače pri Mariboru v okviru 35. festivala Imago Sloveniae, kjer so predstavile skladbe Franza Schuberta, Lucijana Marije Škerjanca, Klare Mlakar, Emilie Mayer in Clauda Debussyja.

Mlademu profesorju Maretu se sredi mesta pripeti majhna nerodnost; ta sproži pravi plaz nevšečnosti, ki pomembno posežejo v njegovo življenjsko usodo. Realistično radijsko igro atmosfersko barvajo povezovalni songi, ki opozarjajo na globlji smisel te na videz vsakdanje prigode.

Režiser: Irena Glonar
Dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Jure Culiberg
Avtor izvirne glasbe in izvajalec songov: Jani Kovačič

Mare – Ivo Ban
Miličnik – Slavko Cerjak
Žena – Milena Zupančič
Ravnatelj – Andrej Kurent
Prva tovarišica – Marijana Brecelj
Druga tovarišica – Mina Jeraj
Fant – Vojko Zidar
Zasliševalec – Boris Cavazza
A – Boris Juh
B – Jurij Souček
Sodelovali so še – Veronika Drolc, Stannia Boninsegna, Saša Pavček, Vera Per, Nadja Strajnar, Aleš Valič, Miha Baloh, Dare Valič, Marko Simčič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1985

Glasbena medigra.

Charles Marie René Leconte de Lisle velja za enega največjih francoskih pesnikov 19. stoletja. Bil je pobudnik in najpomembnejši predstavnik parnasovskega gibanja, ki se je vzpostavilo kot nasprotje čustveni romantiki. Njegovi predstavniki so se zavzemali za brezosebnejše pisanje in poudarjali oblikovni vidik pisanja. Leconte de Lisle, ki se je rodil leta 1818 na otoku Reunion in je v mladosti potoval po vsej Indoneziji, je pisal formalno izpopolnjene in zapletene pesmi z antičnimi, budističnimi in eksotičnimi motivi. Oživljal je tudi eksotične pesemske oblike, med njimi malajski ali indonezijski pantum. Pantum je sestavljen iz štirivrstičnic, kjer se drugi in četrti verz vsake kitice v naslednji kitici ponovita kot prvi in tretji verz. Pesem se plete kot kita ali vodni tok na videz v neskončnost, dokler se ne konča s ponovitvijo prvega verza. Malajski pantum je bil poglavitna oblika malajske ljubezenske poezije. Ob 130. obletnici smrti se pesnika spominjamo s tremi Malajskimi pantumi v prevodu Marije Javoršek.

Prevajalka: Marija Javoršek;
režiser: Marko Bratuš;
interpret: Akira Hasegawa;
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednika oddaje: Marko Golja, Tina Kozin;
produkcija 2007.

Pierre Boulez in Karlheinz Stockhausen sta skladatelja in glasbena misleca, ki sta vplivala na razvoj glasbene umetnosti v kar se da širokem pomenu besede in sta postala eni največjih osebnosti glasbe 20. stoletja. Bila sta vodilna povojna avantgardna skladatelja, z izvirnimi idejami in intelektualnim pristopom h glasbeni praksi pa sta vplivala na velike spremembe v sodobni glasbi.