Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 24. jul. 2024

Ars • Sre, 24. jul.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

06:00
Glasbena jutranjica: V nov dan z glasbo Luigija Boccherinija in Ludwiga van Beethovna

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

07:30
Glasbena jutranjica: Prva simfonija Carla Czernyja

Lirične utrinke bomo ta teden posvetili športu in tokrat nas čaka trd dvoboj. Pisatelj Vitomil Zupan je po drugi svetovni vojni šest let preživel v strogem zaporu. Na lističe je napisal veliko število pesmi, te pa so izšle šele več kot pol stoletja pozneje, in to v sedmih zvezkih.

Interpret je Urban Kuntarič.
Produkcija leta 2024.

V rubriki Sredin glasbeni gost predstavljamo novo ploščo z naslovom Spominčice, ki je junija letos izšla pri založbi Društva slovenskih skladateljev. Primorski skladatelj, pianist in pedagog Bojan Glavina na njej predstavlja slovenske klavirske miniature, ki so nastale v časovnem razponu 230-ih let, od prve dokumentirane slovenske klavirske skladbe iz leta 1790, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, pa vse do danes.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

10:00
Poročila

Najznačilnejše klavirske skladbe Cécile Chaminade: od skladb za otroke do razpoloženjskih miniatur, od simfoničnih etud do Sonate za klavir v c-molu, op. 21 v izvedbi pianistov Petra Jacobsa, Bengta Forsberga in Petra Jablonskega.

Cécile Chaminade se je rodila 8. avgusta 1957 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del in približno 400 skladb, med katerimi jih je skoraj 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega obdobja ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester, simfonični balet. Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo obsegajo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih; od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate; od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, močno občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa se zgleduje po pridobitvah poznoromantične francoske glasbe.

11:00
Poročila

Lidija Dimkovska je mednarodno uveljavljena pisateljica, ki že dobrih dvajset let živi in ustvarja v Sloveniji. Svoje življenje je že mlada zapisala leposlovju, književnosti pa je predana še danes: je nagrajena pesnica, pisateljica, prevajalka slovenske in romunske književnosti v makedonščino, medkulturna posrednica, urednica, udeleženka domačih in mednarodnih literarnih festivalov, sejmov, pisateljskih rezidenc. Lidija Dimkovska piše v materni makedonščini in, kot pravi sama, je to njena zavestna odločitev. Slovenski bralci jo lahko berejo v prevodih Aleša Mustarja – tudi njen novi roman, EMŠO, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Roman je v makedonščini izšel leta 2023, avtorica pa je zanj prejela nagrado za roman leta. Žirija je takrat v obrazložitvi med drugim zapisala, da poskuša Dimkovska s tragično zgodbo neke družine predstaviti eno izmed individualnih in kolektivnih usod, tako zelo značilnih za našo dobo: problem pregnanstva. Prisilna izguba domovine, rojstne hiše in s tem dela svojega bitja, zaznamovanega s številnimi vezmi, ki povezujejo posameznika z njegovim izvorom, dobi v romanu Lidije Dimkovske močno individualizirano konkretizacijo.

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

Poslušajte izbor skladb španskih skladateljev Isaaca Albeniza, Enriqueja Granadosa in Manuela de Falle.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladb za orkester, komornih in solističnih skladb španskih skladateljev iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, ki jih bodo igrali priznani slovenski solisti in Simfonični orkester RTV Slovenija. Predstavili bomo skladbe Asturias za kitaro in samospev Serenata Isaaca Albéniza, Melanholični ples in Andaluzijski ples za klavir, nato pa Španski ples št. 5 v priredbi za kitaro Enriqueja Granadosa, drugo suito Trirogeljnik in duet za dve kitari La vida breve Manuela de Falle. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. julija, ob 5.05.

13:00
Poročila

13:05
Kratka radijska igra: Igralci pojejo: Duša Počkaj

Glasbena medigra.

14:00
Poročila

Med številnimi vznemirljivimi liki iz ruske zgodovine zadnjih dveh stoletij bi težko našli bolj nenavadno in skrivnostno, pa tudi odpor vzbujajočo osebo od Grigorija Jefimoviča Rasputina. Mož, ki se je rodil leta 1869 v Pokorvskem, nepomembni vasi v zahodni Sibiriji, je na veliki oder ruske zgodovine stopil proti koncu leta 1905, ko se je seznanil s carjem Nikolajem II. in njegovo ženo, carico Aleksandro.
Rasputin, ki je na dvor prišel s slovesom popotnega romarja, duhovnega učitelja, daljnovidnega mistika in močnega zdravilca, si je hitro pridobil zaupanje vladarskega para in ga – tako so vsaj trdili številni dvorjani – tudi zlorabil. Postal naj bi nekakšna siva eminenca za prestolom, človek, ki je šepetal v carjevo in, še raje, v caričino uho ter tako usodno vplival na uradno državno politiko. Ko je zanj okoli leta 1910 naposled izvedela najširša ruska javnost, ki si ni mogla razložiti, zakaj bi vladarski par upošteval Rasputinova mnenja – ob tem se velja spomniti, da so ga peterburški in moskovski časopisi v en glas predstavljali kot šarlatana, razuzdanca in pijanca – se je zamajal prestol dinastije Romanovih.
In ker seveda vemo, kaj se je v Rusiji zgodilo leta 1917, se lahko utemeljeno vprašamo, ali bi bili Lenin in boljševiki res tako uspešni, če ne bi bila Nikolaj II. in njegova vladavina zaradi Rasputina takrat že nekaj let na slabem glasu. Je, drugače rečeno, Rasputin, hote ali ne, tlakoval pot koncu carske oblasti v največji državi na svetu? In, jasno, kako utemeljeni so bili vsi ti očitki zoper Rasputina: je bil res poosebljeno zlo, sveti hudič, kot so mu rekli sodobniki, ali le grešni kozel, ki naj bi prikril številne disfunkcije ruske avtokratske oblasti?
To sta vprašanji, ki si ju je v knjigi Rasputin: vera, oblast in zaton Romanovih postavil ameriški zgodovinar Douglas Smith. Do kakšnih odgovorov se je navsezadnje dokopal, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili našega radijskega kolega Mateja Venierja, ki je Douglasovo knjigo nedavno prevedel za založbo Beletrina.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Napovedujemo nov glasbeni festival Prečkanja – Sconfinamenti pod vodstvom Aleksandra Gadjieva, ki je zasnovan na vrhunskih koncertih klasične glasbe, s poudarkom na mladih, nadarjenih glasbenikih z vsega sveta. Med drugim bo potekal v Novi Gorici, Gorici, Čedadu, Portogruaru in v Ljubljani. Na mednarodnem festivalu Mittelfest v Čedadu pa so predstavili najnovejše delo priznanega koreografa Josefa Nadja, Full Moon – Polna luna.

Tudi tokrat bodo v ospredju samospevi Clauda Debussya in Wolfganga Amadeusa Mozarta – danes bodo zveneli v interpretaciji dveh angleških sopranistk, Kate Royal in Ruby Hughes. Pri klavirju bo Joseph Middelton.

Namesto oddaje Glasbeni utrip poslušajte izbor glasbe iz našega arhiva.

Engelbert Humperdinck – Godalni kvartet v C-duru
Izv.: Godalni kvartet Tonhalle iz Züricha

Ferenc Farkas – Stari madžarski plesi za pihalni kvintet
Izv.: Pihalni kvintet Ariart

Gioachino Rossini – Sonata za godala št. 1 v G-duru
Izv.: Ljubljanski godalni orkester, dirigent Ciril Veronek

André Caplet - Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet
Izv.: Mojca Zlobko Vajgl – harfa, Godalni kvartet Tartini

Kontrapunkt je v stoletjih postal več kot samo del kompozicijske tehnike. Postal je teoretična zasvojenost.
Teoretiki, skladatelji, ki jim ni bilo vseeno, od kod se je oblikovala glasba, so se lotili raziskovanja, da bi lahko prikazali svoja stališča in nakazali razvoj in možnosti nove obravnave kontrapunktičnih pravil.
Skladatelji so kontrapunkt uporabljali za vsakdanji kompozicijski izplen in uresničitev kompozicijskih sanj.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

V primežu poletne vročine se bomo hladili ob šansonih, ki jih je zasolilo morje. S Charlesom Trenetom, Robertom Murolom, Arsenom Dedićem, Eleftherio Arvanitaki in Amalio Rodrigues se bomo sprehodili po evropskih obalah, z Gilbertom Gilom pa jo mahnili tudi na drugo stran Atlantika

Predstavljamo novo ploščo z naslovom Spominčice, ki je junija letos izšla pri založbi Društva slovenskih skladateljev. Primorski skladatelj, pianist in pedagog Bojan Glavina na njej predstavlja slovenske klavirske miniature, ki so nastale v časovnem razponu 230-tih let, od prve dokumentirane slovenske klavirske skladbe iz leta 1790, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, pa vse do danes.

22:00
Poročila

Poslušali bomo skladbo kontrabasista in skladatelja Jamesa Ilgenfritza z nove plošče Stay Logged In On This Trusted Device in večino plošče The Age of Bronze tria Symbolist, na njiju pa iskanje drobnih odmikov v reduciranem zvočnem dogajanju.

Pesnica in performarka Vida Mokrin Pauer v ciklu z zgovornim naslovom Vpoletjevzetje radoživo raziskuje in ubeseduje radoživost.

Režiserka je Ana Krauthaker,
interpretka Ljerka Belak,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednik oddaje Marko Golja.
Oddaja je bila posneta leta 2012.

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov