Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Umetniška glasba je v Združenih državah Amerike prehodila svojo pot, mnogo bolj umirjeno za razliko od stare celine, ki so jo pogosto pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim usmeritvam preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočalo, da so bili pri komponiranju bolj svobodni. V začetku so glasbo ustvarjali predvsem v religiozne namene, evropska klasična glasba pa ni imela tolikšnega občinstva kot na stari celini. V devetnajstem stoletju so evropski vplivi počasi začeli prodirati tudi v novo deželo, kar je vplivalo tudi na veliko število ameriških skladateljev, ki so začeli ustvarjati v idiomu evropske klasične glasbe, vseeno pa je geografska oddaljenost priskrbela tudi za nekatere povsem nepričakovane poti razvoja ameriške klasične glasbe.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Edward Macdowell je kompozicijo študiral v Parizu in Frankfurtu, tako da je dobro spoznal francoske in nemške koncepte kompozicije. Seznanil se je tudi s Claro Schumann in Franzem Lisztom, ki je Nemškemu glasbenemu združenju predlagal izvedbo ene od Macdowellovih kompozicij. Zaradi finančnih težav se je leta 1888 vrnil v Združene države Amerike in v Bostonu nadaljeval glasbeno kariero. Macdowell ni bil glasbeni revolucionar, segal je po po glasbeni retoriki velikih klasikov devetnajstega stoletja. Dobra formalna glasbena izobrazba mu je omogočila, da je zmogel svoje zamisli uspešno zapisati v partituro. Ena od poglavitnih značilnosti njegove glasbe pa je bogata melodika, podkrepljena s spretno orkestracijo.

Ameriški pesnik in umetnostni kritik John Ashbery (1927-2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi zahtevno oziroma hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je sam nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". V njegovi poeziji se tako, kot na primer v pesmi Umirjeno življenje, na samosvoj način sestavita objektivno in subjektivno. Pesem je prevedel Aleš Debeljak, interpretiral jo bo dramski igralec Blaž Valič.

Za kanadsko sodobno glasbo lahko na splošno rečemo, da je zelo odprto sprejela tako ameriške kot francoske vplive, za skladatelje pa, da so se tisti, ki delujejo v angleško govorečem delu te dežele, nekako bolj navezali na njeno južno sosedo, francoski del pa je po kulturnem izročilu ostal bolj zvest matični domovini.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Zdi se, da mračni srednji vek le ni bil tako zelo mračen, kot smo mislili. Ženske, čeprav največkrat skrite za samostanskimi zidovi, so študirale, se izobraževale in izpopolnjevale na številnih področjih. Pri tem pa kljub vsem omejitvam, ki so jih doživljale, niso pozabile na svojo ženskost. Sveta Hildegarda iz Bigna in Kassia iz Konstantinopla sta si v času, ko je bilo to skoraj samoumevno namenjeno le moškim, samozavestno utrli pot v svet glasbe in poezije.

Slovenci smo nedavno dobili novo literarno točko – Ljubljansko literarno agencijo, prvo profesionalno literarno agencijo pri nas. Pri njeni ustanovitvi sta se povezali mag. Senja Požar, članica skupine Založniki brez meja in do nedavnega pristojna za področje prodaje avtorskih pravic v tujino za Mladinsko knjigo in Cankarjevo založbo, ter Zala Stanonik, direktorica založbe Pivec. Agencija med drugim obljublja stabilnejšo, širšo in bolj sistematično navzočnost slovenskih avtorjev in avtoric na mednarodnem knjižnem trgu, zastopala pa naj bi tudi tuje založbe v regiji Alpe-Mediteran in širše.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte pianista Acija Bertonclja v komornih skladbah in kot solista z orkestrom v skladbah Beeethovna, Schuberta, Schumanna, Ravela in Bartoka.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladbe s pianistom Acijem Bertoncljem, ki je bil redni član Simfoničnega orkestra RTV LJujbljana od sezone 1968/1969 do sezone 1978/1979, ko ga je vodil dirigent Samo Hubad. Kot solist je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sodeloval tudi pozneje, do leta 1982 je igral z Ansamblom Slavko Osterc, bil je član Tria Tartini, solistično je nastopil tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Pianista Acija Bertonclja bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Klavirskega tria št. 3 v c-molu, op. 1, Ludwiga van Beethovna, 1. stavka Sonate za violino in klavir v A-duru, D574, Franza Schuberta, Fantazijskih skladb op. 73 v različici za violončelo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavka Koncerta za klavir in orkester v G-duru, Mauricea Ravela ter 2. in 3. stavka Koncerta za klavir in orkester št. 3 v E-duru, BB 127, Bele Bartoka. Ponovitev bo v četrtek, 15. avgusta ob 17.05.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.

Glasbena medigra

Letos mineva natanko sto let od smrti enega največjih umetnikov 20. stoletja, praškega mojstra kratke zgodbe in romana, Franza Kafke. Pisatelj judovskega rodu, ki je, kot vemo, ustvarjal v nemščini, je namreč svoja osrednja dela – v tem kontekstu velja omeniti vsaj romana Grad in Proces ter Preobrazbo, Sodbo, Gladovalca in Poročilo akademiji med novelami – tako spretno, tako temeljito ovil v atmosfero tesnobe, krivde, odtujenosti, jalovosti in nesmisla, da je njegov priimek – v pridevniški obliki »kafkovski« – navsezadnje postal nekakšen sinonim za moderno dojemanje sveta.
Toda: od kod natanko prihaja ta, tako specifična atmosfera? Kaj neki ji botruje? Mar Kafkovo dojemanje človeka in njegovega klavrnega položaja v svetu res izrašča, kot so v preteklosti menili številni njegovi interpreti, iz umetnikovega težavnega odnosa s kolikor muhastim toliko gospodovalnim očetom Hermannom – ali pa je posredi vendarle kaj drugega? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili komparativista, predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Vida Snoja.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kaj je v teh dneh še na ogled v vodilnih razstaviščih v Italiji in kaj se obeta jeseni? Pripravili smo pregled programa umetnostnih galerij v Benetkah, Firencah, Milanu in Rimu.
V Črni na Koroškem pa v okviru 20. festivala slovenskega jazza odpirajo interaktivno razstavo Mojmir Sepe: Mojzes iz Jazzbine.

Letos mineva 10 let od njegove smrti. Njegove pesmi pa so navdihnile tudi nekatere slovenske skladatelje samospevov, med njimi Marijana Lipovška, Sama Vremšaka, Darijana Božiča, Vladimirja Lovca in Pavla Dolenca. Mnogi so v njegovi poeziji našli snov za razmislek o človeškem življenju in sploh o človekovi usodi in smislu bivanja.
In kakšni so samospevi, uglasbeni na Kovičevo poezijo? Po značaju zelo različni, kot so različni kompozicijski slogi omenjenih skladateljev. Druži jih večinoma sodoben glasbeni izraz, ki se razodeva v različnih oblikah.

Improvizacija je odličnost, ki krasi ustvarjalnost vseh časov.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Preden sva se poslovila, mi je priznal, da se vsako jutro pogleda v ogledalo, se nasmeji, s prstom pokaže nase, in si reče: »Dobro jutro, lepotec! Lep dan ti želim!« Neverjetno iskreno lep v duši, čustven v pesmih. V besedilih si privošči zafrkljivost in šegavost. Opozarja nas, kako prepoznati resnične vrednote ter naj le vržemo minljive materialne vrednote čez ramo. Razloži nam, zakaj ga nekateri ne jemljejo resno kot šansonjerja, čeprav se zaveda, da njegova besedila puščajo sled. Pisec glasbe, ki pesmi tudi aranžira, vsa ta leta na veliko požira knjige in znanje, malce pred upokojitvijo pa si zaželi, da bi za seboj pustil še več sledi. Še malce bo koncertiral, a vse bolj pisal. Tudi knjige. Kantavtor Adi Smolar.

Poslušajte tri orkestrska dela in pogovor s skladateljem Igorjem Štuhecem.

Arsov art atelje posvečamo ustvarjalnosti za orkester priznanega slovenskega skladatelja Igorja Štuhéca. Avgusta 2013 je v zbirki Ars Slovenica Edicij Društva slovenskih skladateljev izšla zgoščenka Glasbena sporočanja, ki so jo izdali v sodelovanju z Uredništvom za resno glasbo Radia Slovenija in Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija. Štuhečev raznovrsten skladateljski opus obsega orkestralno glasbo, dela za različne ansamble, vokalno-instrumentalne, komorne in solistične skladbe ter glasbo za mladino. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad doma in v tujini, v zadnjem desetletju: nagrado Prešernovega sklada za Simfonieto, leta 2004, nagrado za življenjsko delo v glasbenem šolstvu, leta 2008, in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, leta 2011, za zaokrožen skladateljski opus. Predstavljamo tri orkestrska dela Igorja Štuheca: dve iz poznih 50. let 20. stoletja: Concertino za klavir in godalni orkester in Simfonieto za orkester ter zadnjo iz leta 2011, Nekropolo za simfonični orkester, vse v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije. Poslušajte tudi pogovor o nastanku in značilnostih teh del s skladateljem Igorjem Štuhecem.

Prisluhnili bomo svobodni improvizaciji v kontekstu večjih zasedb z novo glasbo v Franciji baziranega orkestra ONCEIM in z novo glasbo tokrat virtualnega mednarodnega ansambla Filamental pod vodstvom nemške pianistke Magde Mayas.

Poljski literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je danes znan kot celovit pesnik 20. stoletja, ki je v poeziji pozornost posvečal tudi filozofskim temam ter razmišljanju o življenju in svetu, mnogokrat pa so njegove pesmi povezane še s temo narave.

Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka,
interpret Aleksij Pregarc,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2003.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.