Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu so dela, ki so jih napisali renesančni skladatelji John Bull, John Dowland, William Byrd, Tobias Hume in Thomas Campion, v nadaljevanju pa glasba, ki jo je napisal na začetku 18. stoletja rojeni Thomas Augustine Arne.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a – molu, izvajalci: Urban Stanič, klavir, Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Quentin Hindley

Dnevi poezije in vina 2024.
Ameriška pesnica Katie Farris (1983) je bila za svojo zadnjo knjigo "Stojim v gozdu življenja" nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski "Dežela, v kateri je vsem ime Strah"; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Katie Farris je izredna profesorica na Univerzi Princeton in dobitnica nagrade pushcart.

Prevajalec Jernej Županič,
interpretka Mojka Končar.
Produkcija 2024.

Na sporedu glasba:Amy Beach, Aarona Coplanda, Leonarda Bernsteina, Charlesa Ivesa in Georga Gershwina.

Tomatito/Michel Camilo: La Vacilona (Tomatito)
Lia Pale: Diamonds & Pearls (Mathias Rüegg)
Keith Jarrett: Answer Me, My Love (Gerhard Winkler)
Herbie Hancock: Edith And The Kingpin (Joni Mitchell)
Al Jarreau/Oleta Adams: The Girl From Ipanema (Antonio Carlos Jobim)
Jane Monheit: Caminhos Cruzados (Antonio Carlos Jobim)
Regina Carter: Crying In The Chapel (Artie Glenn)
Kandace Springs: Soul Eyes (Mal Waldron)
Veronica Swift: The Man I Love (George Gershwin)
Milt Jackson/Joe Pass/Ray Brown: Moonglow (Irving Mills)
Chet Baker/Art Pepper: For Minors Only (Jimmy Heath)

Ustanovitelj gibanja DADA je romunski pesnik Tristan Tzara, ki je leta 1916 skupaj s slikarjem Hansom Arpom povezal umetniške somišljenike, ki so se zbirali v Cabaret Voltaire v Zürichu. Predhodnik gibanja pa je bil francoski slikar Marcel Duchamp, ki je leto prej dadaizem označil s temi besedami: "DADA je metafizičen pojem, vrsta nihilizma. Način izstopa iz duševnega stanja - to je beg umetnika pred vplivi iz neposrednega okolja ali iz preteklosti. Treba je zapustiti klišeje in postati svoboden!"

Petra Koršič, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2024, je svoje kritiško delo usmerila predvsem k poeziji. Tako k poeziji, kot h kritiki pristopa raznovrstno in izvirno. Je avtorica različnih projektov, ki raziskujejo odnos med glasbo in poezijo ali med glasbo, poezijo in likovništvom. Verjetno je trenutno edina, ki se, prav tako z avtorskimi projekti, ukvarja z živo obliko literarne kritike. Poznamo pa jo seveda tudi kot pesnico, esejistko, urednico, redaktorico, lektorico in voditeljico. Tokrat bomo z njo razmišljali predvsem o literarni kritiki.

Kratka glasbena medigra.

Arsove spominčice bodo tokrat zvočno obarvane z glasbo slovenskega Pomurja in Prekmurja.

Oddaja Arsove spominčice bo v znamenju zvočnosti slovenskega Pomurja, pokrajine na severovzhodu Slovenije na desni strani reke Mure, in podrobneje iz Prekmurja, na levem bregu Mure, po kateri je ta ravninska pokrajina tudi dobila ime. Slovensko kulturo med drugim bogati z bogato dediščino ljudskih običajev, plesov in pesmi ter z izrazito jezikovno pestrostjo slovenskih narečij. V Veržeju na Murskem polju na desnem bregu reke Mure se je leta 1895 rodil skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe v prvi polovici 20. stoletja. Predstavili bomo samospev Sonce v zavesah in Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet Slavka Osterca na posnetku izjemnega ”Ansambla Slavko Osterc”, specializiranega sestava za sodobno glasbo 20. stoletja. Predstavnik mlajše generacije slovenskih skladateljev je Roman Sarjaš iz Črenšovcev v dolinskem delu Prekmurja. S koncertov Noč slovenskih skladateljev leta 2015 in 2017 boste poslušali Sarjaševi skladbi Lebdenje v zraku v izvedbi flavtista Mateja Zupana in Neke noči za flavto in klavir. V izvedbi tenorista Mitje Gregorača in pianista Marijana Lipovška poslušajte Pet ljudskih pesmi v priredbi Uroša Kreka z dvema prekmurskima napevoma, nato skladbo Vöra bije, sunce mi zahaja za violo in komorni orkester Janija Goloba z violistom Miletom Kosijem in Komornim orkestrom RTV Ljubljana, za konec pa skladbo Vizija III – Prebujenje Demetrija Žebreta, Osterčevega skladateljskega študenta, ki jo bo izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 22. avgusta 2019 ob 17.05.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah, na filmu in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.
Redaktor oddaje Alen Jelen tokrat predstavlja dramsko igralko Vesno Pernarčič in nekaj pesmi iz kabareta Piaf, Edith Piaf.

Glasbena medigra

V zgodovini sta se uveljavila dva temeljna modela pojmovanja zdravja in bolezni in v tem okviru tudi dva modela pojmovanja duševnih motenj. To sta biomedicinski in biopsihosocialni model. Če biomedicinski pristop telo razume kot stroj, pa biopsihosocialni model poudarja skupno vplivanje tako bioloških, psiholoških, kulturoloških kot tudi socialnih dejavnikov na človeka. Čeprav so biopsihosocialni model zagovarjali že Wilhelm Wundt, Sigmund Freud in nekateri drugi véliki psihologi moderne dobe, si ta še vedno ni izboril mesta, ki mu gre, v Glasovih svetov pojasnjuje psiholog in raziskovalec Dino Manzoni z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zakaj je biomedicinsko pojmovanje duševnih motenj tako zelo zakoreninjeno in odporno na poskuse sprememb? Na kaj opozarjajo najglasnejši kritiki? Zakaj je biopsihosocialni model bolj primeren in bolj učinkovit pri obravnavi ljudi s težavami v duševnem zdravju? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Jutri se tudi uradno začnejo Dnevi poezije in vina, ki se jim bomo posvetili s sporočilom Jacka Dehnela, poljskega pisatelja, pesnika, prevajalca in slikarja, avtorja letošnjega Odprtega pisma Evropi. V njem razmišlja o človeku, delu in strojih ter o umetni inteligenci. V Novi Gorici pa že ogrevajo vzdušje za prestolnico kulture 2025. Zanjo plesni ansambel M&N dance company napoveduje enega večjih kulturnih dogodkov, te dni pa že gosti plesalke in plesalce z vsega sveta, saj za naslednji teden pripravljajo celovečerno predstavo na gradu Kromberk.

Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil, najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji.

Glasba Danila Bučarja, Marjana Kozine, Matija Tomca in Antona Lajovca, ki imajo za skupni imenovalec belokranjske motive.

Če rečemo 'Deveta simfonija', potem imamo v mislih Beethovnovo simfonijo, če govorimo o 'Nedokončani simfoniji', potem je to lahko samo Schubertova, če pomislimo na 'Deseto simfonijo', potem je to zanesljivo Šostakovičeva. To simfonijo smo izbrali za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba«. V njej so bila v času nastanka - 'skrivna sporočila'.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Johann Sebastian Bach je s svojo glasbo za vedno spremenil potek umetniške zgodovine in postavil nove temelje za razvoj glasbe. Njegove vplive je moč zaslediti pri tako rekoč vseh večjih skladateljih poznejših obdobij. Poleg neizmernega navdiha, ki ga je predstavljal (in ga še danes predstavlja) za poznejše generacije, pa je pustil velik podpis tudi v svojem času in okolju. Učenci, družinski člani, prijatelji, znanci in kolegi – pri vseh je Bach že za časa svojega življenja zanetil iskrico ljubezni do glasbe in v njihovem umetniškem delovanju pustil svoj odtis.
Koncert je oda mojstrskemu skladatelju, lepoti, globini in navdihu.

Johann Sebastian Bach: Sinfonia iz kantate Ich steh mit einem Fuß im Grabe (BWV 156)
Allessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu, S D935
Johann Sebastian Bach: Prelude iz Suite za violončelo št. 1 v G-duru (BWV 1007)
Georg Philipp Telemann: Fantasia št. 1 iz cikla 12 Fantazij za violino brez basa TWV 40:14-25
Carl Philipp Emanuel Bach: Allegro assai iz Sonate št. 1 iz cikla 6 Sonat za čembalo, Wq.48
Johann Gottlieb Janitsch: Sonata da Camera v g-molu
Johann Sebastian Bach: Concerto za dva čembala v c-molu (BWV 1060)

https://www.seviqc.si/the-legacy-of-bach-be.3.html

Poslušali bomo dve domači izdaji, bobnarsko-elektroakustično raziskavo Elvisa Homana, bobnarsko-klaviaturski duo Roka Zalokarja in Žige Smerdela ter novo solistično ploščo tolkalca Vasca Trille.

Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024.
Pia Tafdrup (1952) je ena najpomembnejših in pogosto prevajanih danskih pesnic. Odraščala je v prvinskem kmečkem okolju na severu otoka Zelandija. Leta 1977 je magistrirala na Univerzi v Københavnu. Napisala je že več kot dvajset del, predvsem pesniških zbirk, piše pa tudi prozo. Preživlja se izključno s pisateljevanjem, od leta 1999 prejema vseživljenjsko dotacijo danskega Državnega sklada za umetnost. Leta 1998 je bila gostja Vilenice, leta 2005 je nastopila na Trnovskih tercetih. Je prejemnica več literarnih nagrad. Leta 1999 ji je bila podeljena najprestižnejša skandinavska literarna nagrada – nagrada nordijskega sveta za književnost. Je članica Danske akademije za književnost in nositeljica viteškega reda Dannebrog. Izbrali smo nekaj pesmi iz antologije njene poezije Med vedno in nikoli, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina. V njih razmišlja in pripoveduje o mejah, vezeh, ljubezni, smrti, vojni in svobodi.

Prevajalka Silvana Orel Kos,
interpretka Mojka Končar,
režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.