Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Številne petke na programu Ars začnemo z obletnicami.

FRANZ SCHUBERT: TRIO ŠT. 2, D.581 V B-DURU
Violina: JASCHA HEIFETZ, viola: WILLIAM PRIMROSE, violončelo: GREGOR PIATIGORSKY

ALBERT ROUSSEL – JACQUES ROUSSEL: IGRALCI NA FLAVTO, OP. 27
Flavta: CVETO KOBAL, klavir: HINKO HAAS

ERNST KŘENEK: 7 ORKESTRSKIH SKLADB
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: EN SHAO

MORITZ MOSZKOWSKI: ŠPANSKI PLESI, izbor
Klavir: ROSARIA DINA RIZZO in MICHELE GIOIOSA

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

23. avgusta 1934 se je na Prevaljah na Koroškem rodil Lojze Lebič.

LOJZE LEBIČ: SINFONIETTA
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: UROŠ PREVORŠEK

MARJAN KOZINA: SEDEM DIVERTIMENTOV
Klavir: JENI SREBOT KOMAR

Dnevi poezije in vina 2024.
Pesnik, pisatelj, esejist in kritik Muanis Sinanović je leta 2012 za zbirko Štafeta okoli mestne smreke prejel nagrado Slovenskega knjižnega sejma za prvenec leta, leta 2021 pa za zbirko Krhka karavana nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru Društva slovenskih literarnih kritikov. Za svoj kritiški opus je leta 2022 prejel še Stritarjevo nagrado. Gostoval je na številnih domačih in mednarodnih literarnih festivalih ter bil uvrščen v domače in tuje antologije, nazadnje leta 2023 v Mein Nachbar auf der Wolke – Moj sosed na oblaku, antologiji slovenske poezije 20. in 21. stoletja. Občasno deluje tudi kot prevajalec in urednik, je član različnih žirij in tudi novi kurator literarnega programa v Cankarjevem domu.

Interpret Blaž Šef.
Produkcija 2024.

BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP. 6
TRIO LORENZ: violina – TOMAŽ LORENZ, violončelo – MATIJA LORENZ, klavir – PRIMOŽ LORENZ

STANKO PREMRL: izbor iz PASTORALE, 2. ZVEZEK
Orgle: APOLONIJA GANTAR

VASILIJ MIRK: SUITA ZA SIMFONIČNI ORKESTER
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: SAMO HUBAD

MARIJ KOGOJ: SEDEM SKLADB ZA VIOLINO IN KLAVIR
Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, klavir: EMANUELE ARCIULI

LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: DRAMATIČNA UVERTURA
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: SAMO HUBAD

MATIJA BRAVNIČAR: ŠTIRI SKLADBE ZA KLAVIR
Klavir: DANILO ŠVARA

Predstavljamo simfonični deli Arthurja Honeggerja in Dariusa Milhauda, ki sta se po kratkem obdobju delovanja Francoske šesterice kompozicijsko in estetsko osamosvojila in razvila vsak svoj glasbeni jezik.

Tudi več kot četrt stoletja po sklenitvi velikonočnega mirovnega sporazuma, ki je končal večdesetletno obdobje spopadov na Severnem Irskem, je tamkajšnja družba še vedno zelo razdeljena. Zlasti v Belfastu so te delitve tudi fizično močno opazne. Dodatne težave je regiji prinesel izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, kar je v delu prebivalstva obudilo razprave o združitvi irskega otoka v eno državo, predvsem potem, ko so se pokazali tudi povsem konkretni negativni učinki na severnoirsko gospodarstvo.

Danes praznuje visok jubilej, 90. rojstni dan, skladatelj Lojze Lebič, ki je močno zaznamoval slovensko glasbeno ustvarjalnost. Veliko je pisal tudi za zborovske sestave. Tokrat predstavljamo njegovo ciklično zasnovano skladbo Letni časi, ki jo je skladatelj namenil ženskemu ali mladinskemu zboru. V njej je v ospredje postavil minevanje letnih časov in se oprl na japonsko poezijo haikujev, ki se napaja pri impresijah iz narave, tesno povezanih s človekovimi notranjimi občutji. V skladbi Urok se je poigral s fragmenti slovenskih ljudskih pesmi in starodavnimi uroki. V središču skladbe Upanje pa je pomlad, ki je tudi metafora za srečo, ljubezen in življenjsko prerajanje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo odlomke iz seta petih albumov s skupnim naslovom Introducing Gašper Livk. Ob skladatelju in kontrabasistu nastopajo: pianistki Chaerin Im in Agota Tamelytė, tolkalec Giovanni Iacovella, pianisti Seppe Gebruers, Matteo Paggi, Urban Megušar, Martina Effy, Madalena Massano, Dima Loginov, Manuel Giner, Yifan Du in Kasparas Petkus ter kontrabasisti Ignacio Pinto, Anna Zavorina, Alejandra Rony Rojas, Pietro Elia Barcellona, Sofia Perikleous, Liam Elion in Jennifer Maria Blom.

Tokrat se bomo posvetili Romulu, novemu delu iz franšize o Osmem potniku, pa dokumentarcu Wima Wendersa o nemškem umetniku Anselmu Kieferju. Pogovarjali se bomo o slovenski udeležbi na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu in razmišljali o tem, kaj obeta Beneški filmski festival, ki se začenja prihodnji teden.

Filmski serijal o žandarjih iz Saint-Tropeza, ki skupno šteje šest filmov, je legendarna komedija zmešnjav na francoski rivieri z legendarnim Louisom de Funesom v glavni vlogi. Takšna pa je tudi glasba, ki jo je za vseh šest filmov napisal skladatelj Raymond Lefevre, polna iskrenih čustev in bogatih glasbenih aranžmajev. Od nežnih melodij do živahnih ritmov, v slogu francoske filmske glasbe polpretekle dobe.

Ni prav veliko solo pozavnističnih plošč. Anderson se je z Marching On vrnil k svoji zgodnji ljubezni, glasbi iz New Orleansa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Izpostavljamo Festival Tartini, ki se ta konec tedna začenja v Piranu, do 8. septembra se bo na njem zvrstilo sedem vrhunskih glasbenih dogodkov. Na Festivalu kratkega filma FeKK v Ljubljani v teh dneh prikazujejo retrospektivo kratkih filmov romunskega režiserja Raduja Judeja /ráduja žúdeja/. Ljubljano je ob tej priložnosti obiskal Judejev stalni sodelavec, filmski montažer Cătălin Cristuțiu /katalín krístucju/, ki je za naš radio več povedal o ustvarjalnem procesu njunega dela. S predstavo 'Loli, boli in svet, poln čudes' pa se danes v Kopru začenja 4. mednarodni otroški festival 'Pri svetilniku v avgustu'. Otrokom letos namenjajo pomembnejšo vlogo kot v preteklih letih, saj bodo festival tudi soustvarjali.

Zaupanje v znanost je ključen dejavnik, ki odloča o tem, kako učinkovito se bomo ljudje odzvali na krize, kot so pandemije ali podnebne spremembe. Pri tem je ključno informiranje in ne slepo zaupanje v znanost. Navsezadnje se na družbenih omrežjih različne teorije zarote širijo prav s t. i. kvaziznanstvenim pristopom, ki posnema znanstveni govor. Viralno širjenje (tudi) lažnih novic prek digitalnih omrežij pa je sodobni pojav, ki ima vse bolj osrednjo vlogo pri oblikovanju naših predstav o dogajanju v svetu, tudi seveda, ko govorimo o znanstvenih spoznanjih in njihovi uporabi pri spoprijemanju s številnimi izzivi, s katerimi se v sodobnem času srečujemo.
Kakšno je dejansko zaupanje javnosti v znanost, kje in kako družbena omrežja preoblikujejo naše načine informiranja in kakšen je vpliv lažnih novic, je v tokratnih Podobah znanja predstavil socialni psiholog dr. Nejc Plohl z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Tokrat se bomo posvetili dvema virtuozoma – violončelistu Francoisu Salqueu in pianistki Audrey Vigoreux. V oddaji bomo slišali tri skladbe in ob koncu še dodatek, ki so bili izvedeni 26. junija lani v templju mesta Cully v Švici. (ponovitev)

Kako v vizualno podobo preliti radijski program? To je bila naloga oblikovalke Bojane Fájmut ob 60-letnici našega Programa Ars. Plakat, za katerega je prejela srebrno nagrado na oglaševalskem tekmovanju newyorške revije Graphis. Zdaj je plakat ob drugih v tujini nagrajenih plakatih slovenskih oblikovalcev še do 5. septembra na ogled na TAM TAM-ovi ulični razstavi v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo se z Bojanu Fájmut pogovarjali o oblikovanju za radijski medij, njenih izkušnjah v tujini ter bližino med oblikovanjem in oglaševanjem.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Poslušali bomo 3. matinejo iz cikla Mozartine 2023 Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je 12. februarja potekal v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Koncert z naslovom Telemannija je bil v celoti prepleten z glasbo Georga Philippa Telemanna.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta zbora in orkestra Collegium 1704.
Na letošnjem Festivalu Smetana v Litomyšlu sta junija predstavila Misso Corporis Domini Jana Dizmasa Zèlenke in Händlovo uglasbitev psalma Dixit Dominus.
Tokrat se posvečamo Maši Corporis Domini, nastali leta 1719, potem ko se je Zelenka vrnil v Dresden s študija pri znamenitem Johannu Josephu Fuxu na Dunaju. Gre torej za eno izmed njegovih zgodnejših del, v katerem pa kljub temu lahko občudujemo njegova izvirnost in mojstrski kontrapunkt. Sicer pa gre za nepopolno uglasbitev mašnega ordinarija, v katerem manjka stavek Gloria/Slava.

Boris A. Novak je prevajalec, dramatik, esejist, literarni zgodovinar, verzolog, profesor primerjalne književnosti in še marsikaj, predvsem pa je pesnik. Na svojih pesniških začetkih se je oprl na simbolistično poetiko, pozneje je antičnim mitom vdihnil novo življenje in ustvaril prepoznavno osebnoizpovedno, tudi erotično liriko. 27. avgusta bo v okviru Veronikinega večera poezije in glasbe postal prejemnik zlatnika poezije, izbral pa ga je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki je v utemeljitvi priznanja med drugim zapisal, da "Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru". Pred petnajstimi leti je Boris A. Novak za Literarni nokturno interpretiral nekaj svojih pesmi.

Interpretira Boris A. Novak,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednika oddaje Marko Golja, Matej Juh.
Produkcija 2009.

Poslušali bomo glasbo pihalca Harryja Carneya, dolgoletnega člana orkestra Duka Ellingtona. V njegovem orkestru je igral dlje kot kdor koli drug – celih petinštirideset let in bil tako daleč najbolj lojalen član orkestra. Harry Carney je drugje kot v Ellingtonovem orkestru zaigral zelo poredko: znana so sodelovanja z Lionelom Hamptonom, Bennyjem Goodmanom, Teddyjem Wilsonom in Billie Holiday, najpogosteje pa je zaigral s samimi »ellingtonovci« v tako imenovanih manjših »zasedbah znotraj zasedbe«.