Ste že poslušali pesem v stripu? Ali gledali strip v pesmi? Če ste odgovorili nikalno, ne zamudite nočnega pogovora na Prvem. V njem se bo razkrilo, da lahko užijete oboje hkrati in to ne le enkrat. Med poslušanjem muzike boste lahko listali stripe. In nasprotno. Morda bodo to Nesojeni kavboji, album avtorskih pesmi z odlično zasedbo glasbenikov, morda Astronavti, solistični kitarsko-vokalni potep po vesolju muzike, prav tako pospremljen s risano pripovedjo. Zadnji album, ki je izšel lani, je Martin posvetil Ivanu Robu, satiriku in pesniku iz prve polovice prejšnjega stoletja. Uglasbil je njegovo liriko in v stripu izrisal Robovo biografijo. Prisluhnite radijskemu portretu kantavtorja in ustvarjalca stripov Martina Ramoveša v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Prirejeni odlomek iz knjige O sencah (Štirje časi – Zima), CZ, Lj. 2015, str. 361–2.

Visoke stolpe modernega sveta sicer občudujemo, vendar nas pri občudovanju te silne moči, vse te pameti in elegance navdaja tesnoba, ko se zavemo: vlada nam Jabolko, ki ga je ugriznil nekdo, pravzaprav Nihče, se pravi – vsak izmed nas. Virtualni svetovni splet s svojimi titani, z Googlom, Amazonom, Applom idr., postaja iz dneva v dan močnejši v odnosu do našega »realnega sveta«, sploh pa je v svoji mikavnosti bližji od že skoraj pozabljenega »nebeškega kraljestva«. V sodobnem »razsvetenem«, virtualno-realnem svetu presvetljene sence vseh barv in odtenkov niso več angeli, tako kot so bile nekdaj svetleče postave na gotskih vitrajih, ampak so le še njihovi simulakri, »angelike« in »angeliki«: na televizijskih in telefonskih zaslonih, na velikih uličnih panojih, vsepovsod. Večina teh sodobnih angelcev nas gleda »iz oči v oči«, »iz obličja v obličje«, kakor da nam hočejo dopovedati, da prav zares živijo, da niso samo naši zrcalni odsevi, temveč da so naši »avatarji«, in nas vabijo, naj se jim pridružimo ter z njimi ali skoznje zaživimo še bolje, še bolj uživaško, razsipno in seveda tudi karseda ležerno, brezskrbno, kot najsrečnejši potrošniki tega krasnega novega sveta.
Svetovni splet postaja univerzalna senca prav tega našega, istega sveta, širi se kot preplet neštetih virtualnih senc, ki se raztezajo in križajo čez vsa tri kraljestva sodobne božanske komedije, čez moderni pekel, vice in nebesa; obenem pa je ta drugi svet – internet vselej prav tu, »pri roki«, »v mislih«. Toda vsa ta sijajna virtualizacija sveta, od velikanskih jumbotronov do vse bolj pametnih telefonov, prikriva s svojo svetlečo površino veliko temnejšo realnost: namreč to, da postajamo vse bolj prostovoljni sužnji (ali usužnjeni svobodnjaki) tega neznanskega, tehnološkega & ekonomskega svetovnega imperija, ki se spreminja v kaotičen in razsrediščen vesoljni Labirint, v katerem se je izgubil tudi sam stari Minotaver, ki je zdaj povsod in nikjer, v vsakem in nobenem izmed nas – pa tudi nekdaj rešilna Ariadnina nít nam ne more več kaj dosti pomagati, saj se zdi, da kake zunanjosti sploh ni, da ni izhoda …
Toda ali je resnično tako? Mislim in upam, da vendarle ni povsem tako, kajti kljub tej prevladi virtualne realnosti še vedno in vselej ostaja »zunaj nje« naša notranjost, globina sveta v meni, v zavesti, duši in duhu – in pot nazaj je pot k sebi. Še vedno je najpomembnejše prav to, kar je učil že stari ljubitelj modrosti, filozof Sokrat: Spoznaj samega sebe! Kajti: sam si senca, sam si luč …

Serijo za Radio Slovenija in njegovo oddajo Lahko noč, otroci prirejenih in posnetih pravljic danskega pisatelja Hansa Christiana Andersena nadaljujemo z znano zgodbo o prav posebeni igrači, kositrnem vojaku, ki je iz tovarne prišel le z eno nogo, saj jim je zmanjkalo kositra. Kam ga pripeljeta ljubezen do baletke in nevestno vedenje otrok, bomo izvedeli v šestih delih, ki vam jih ponujamo v poslušanje v Pravljici za lahko jutro. Na vrsti je tretji del.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Razmerje med natrijem in kalijem je pomembnejše od tega, koliko zaužijemo posameznega od mineralov.

"Mami, oči, to bi imel!" To je stavek, ki ga starši v decembrskem času zelo dobro poznajo. Pri izbiri igrač je ključno, da znotraj otrokovih želja prepoznamo boljše in slabše možnosti. Da torej ohranimo ravnovesje med otrokovo željo in igračami, ki so lahko ene bolj druge manj koristne za njegov razvoj. Kakšne pa so lastnosti kakovostnih igrač in kako jih prepoznamo glede na ciljno starostno skupino? Gostja bo razvojna psihologinja, zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V oddaji na kratko, tudi duhovito, če nam to uspe, dešifriramo birokratsko in žargonsko poimenovanje pojmov, ki so vezani na institucije ali postopke v Evropski uniji. Tokrat, skladno z logiko leta 2020, tega prav zares ne počnemo.

Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu, vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom spopadanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo.

Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vse Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori bo obiskala Darja Groznik.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Energetsko podnebne cilje za leta 2020 je Slovenija izpolnila le delno, ob nedavno sprejetih strožjih evropskih zavezah glede emisij pa tudi nas v prihodnjem desetletju čaka bistveno več dela pri zvečanju energetske učinkovitosti, prestrukturiranju industrije in spremembah navad v prometu. S kakšnimi ukrepi se ga bomo lotili? So večji izziv sredstva ali tehnologije in ali bomo znali uporabiti sredstva iz svežnja za okrevanje? Kako to, da za letos dosegamo dva cilja od treh, a nas obenem opozarjajo, da še vedno nismo na poti uresničevanja pariških podnebnih ciljev? In predvsem – ali bomo oživitev gospodarstva po covidu združili z njegovim prehodom v podnebno nevtralnost? Več o tem Erna Strniša in gostje v studiu.

Gostje:
- Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo,
- Andreja Urbančič, Inštitut Jožefa Stefana, koordinatorka projekta LifeClimatePath 2050,
- Jernej Stritih iz svetovalnega podjetja s področja okolja, nekdanji direktor vladne službe za podnebne spremembe.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Z besedami se lahko ukvarjamo na različne načine, uokvirjajo naš jezik in odmerjajo dobršen del našega bivanja in stika z drugimi. Kaj pa stik z nami? In umiritvijo? Na to se bomo spomnili v ponovitvi nocojšnje vaje s prof. dr. Borutom Škodlarjem.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

V nocojšnji zgodbi bodo na Zemljo padale snežinke …
Pripoveduje: Darja Reichman.
Napisala: Tatjana Kokalj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Devetnajsti Festival mlade literature Urška 2020 se je končal in poslal na slovensko literarno sceno nova, mlada literarna peresa. Z nami v oddaji so zmagovalka, Uršljanka 2020, Selma Skenderović, finalistki Tanja Božić in Ines Žabkar ter državna selektorica, mag. Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.

V oddaji Sami naši bomo govorili o pomembnosti filma za današnjo družbo. Raziskovali smo tudi preteklost in prihodnost hrvaškega animiranega filma, ki je bil letos v središču festivala Animateka. Govorili bomo predvsem o temi, ki jo je s svojo izjavo o patriotizmu odprla srbska igralka Jelisaveta Seka Sablić, ko je pred kratkim v daljšem intervjuju izjavila: "Domovina je tam, kjer ti je dobro in ne tam, kjer so sarme."

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V tokratni preobleki razgaljamo skladbe Roberta Johnsona. Urednik oddaje je Andrej Prezelj.

Ludwig van Beethoven je stalnica na repertoarjih svetovnih glasbenih hiš, letos pa še posebej. Rodil se je 16. decembra pred 250 leti v Bonnu, ustvarjal pa je predvsem na Dunaju, kjer je zadnja leta živel v precej skromnih razmerah. Nekoč ga je obiskal italijanski skladatelj Gioacchino Rossini in o tem pripovedoval Richardu Wagnerju ...

V oddaji Za prijeten konec dneva bo prepeval Janez Bončina - Benč. Benč, ki bo v kratkem praznoval 72. rojstni dan, je eden tistih glasbenikov, ki jih poznajo skoraj vse generacije. V več kot 50 let trajajoči karieri je prejel več nagrad, leta 1985 tudi jugoslovansko estradno priznanje. Več kot 22 kaset, plošč in zgoščenk je v teh letih izšlo z njegovim vokalom in avtorskim delom. Do polnoči boste uživali v nekaterih njegovih največjih uspešnicah.