Ana Vovk Korže je dvojna doktorica znanosti in profesorica na oddelku za geografijo mariborske filozofske fakultete. Razvila je nove pristope izkustvenega izobraževanja za trajnostni razvoj. Je prejemnica častnega naslova Komunikatorica znanosti, pobudnica vzpostavitve učne regije Dravinjska dolina in poligona za samooskrbo Dole. Kakšne bodo ekovasi in ekomesta prihodnosti? Kakšne so slovenske možnosti na področju samooskrbe? Kako v praksi uveljaviti trajnostni razvoj in družbeno odgovornost? Doktorica Ana Vovk Korže je predana znanstvenica in strastna raziskovalka, ki bo v noči na nedeljo na Prvem razmišljala tudi o smiselnosti življenja. Na obisk jo je povabil Bojan Leskovec.

Tokrat ocenjujemo vestern Novice sveta s Tomom Hanksom v glavni vlogi, ki je med favoriti za oskarja za najboljši film. Posvečamo se novi komediji scenaristk Kristen Wiig in Annie Mumolo – ustvarjalk ene najbolj uspešnih komedij novega tisočletja Dekliščina. V filmu Barb in Star gresta v Visto Del Mar sta odigrali tudi naslovni vlogi prijateljic srednjih let, ki prvič zapustita zakotno mestece, v katerem živita, in se odpravita na dopust na Florido. Na Televiziji Slovenija pa je ta teden v rubriki Kinoteka na ogled Rdeča puščava Michelangela Antonionija. V oddaji razmišljamo o vizualnih sredstvih, s katerimi je Antonioniju v tej filmski umetnini uspelo prikazati posledice industrializacije in s tem povezano tesnobo.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Postni čas je za nas, kristjane, posebno obdobje. Nekomu lahko predstavlja nekakšno malce bolj spokorniško zamorjeno brezmesno obdobje; za drugega je post predvsem priložnost, da se znebi kakšnega odvečnega kilograma; spet tretji bo videl predvsem izziv za vnovično preverjanje trdnosti svoje volje tako, da se bo nečemu odpovedal. Toda, če se ukvarjam samo z nekakšnim spokorniško zamorjenim izpolnjevanjem postnih pravil, sem ostal predvsem na zunanji formi posta; enako smo zgrešili bistveno, če je post samo nekakšna shujševalna ali prečiščevalna kura ali pa odpoved nečemu le nekakšna tekma s samim seboj, namenjena samodokazovanju, ki že močno vleče na samoodrešenje.
Toda temeljni namen postnega časa je, da se jaz vnovič zbližam s samim seboj, z bližnjimi in z Bogom. Spokornost in odpoved predstavljata le pot, katere cilj pa je vstajenje, večja živost našega življenja. Nenazadnje postni čas sklenemo s praznovanjem velike noči, s praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih. S tega vidika nas božja beseda današnje nedelje izziva, ko apostol Peter v svojem prvem pismu zapiše o Jezusu, da je »bil po telesu umorjen, a je bil po Duhu ožívljen«. Izziva, kaj meni pomeni vstajenje od mrtvih? Verujem, da je bil Jezus resnično obujen od mrtvih? Verjamem, da bomo mi, tudi jaz, nekoč obujeni od mrtvih? To je tudi ključno vprašanje naše vere, kot ga močno naglasi apostol Pavel v prvem pismu Korinčanom, ko pravi: »Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in … smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.« Dojeti in sprejeti obujenje od mrtvih je resnično nekaj nedoumljivega in dejansko lahko predstavlja veliko osebno stisko, povezano z močno preizkušnjo moje vere. Da bi dejansko zmogli postopno vstopati v to skrivnost, moramo vstajenje začeti doživljati v vsakdanu – in prav v tem ponuja postni čas najboljšo priložnost za to. Pomembnejša kot odpoved mesu je odpoved alkoholu, če imam z njim težave in sem ujet v spone odvisnosti; prav tako odpoved jezičnim grehom, če sem ujet v neprestano nerganje, kritiziranje, še posebej pa obrekovanje; odpoved sebičnosti in zagledanosti vase, predvsem z namenom, da zmorem svojemu zakoncu, svojim otrokom dati najboljši del sebe. Vse te odpovedi pa pomenijo to, da moram premisliti o sebi, se odpovedati svojim razvadam ali celo odvisnostim in povabiti v ta boj Boga, da mi da moč, s katero bom lahko vstal iz takšne ali drugačne mrtvine mojega življenja in zaživel življenje v večji polnosti. Samo prek takšnih, majhnih osebnih vstajenj lahko počasi vstopamo v vse globlje sprejemanje in dojemanje tudi skrivnosti našega vstajenja od mrtvih.

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

"To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj." Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, sogovornica Andreje Čokl za rubriko 7. stran, pa je o njem povedala še veliko več.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Tokrat bodo za vas igrali: Pihalni orkester KUD Pošta iz Maribora, nekdanji Kranjski dixieland ansambel, trobilna zasedba Oberdixie Band, Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja, zamejska Godba na pihala Šmihel iz avstrijske Koroške, nekdanji Savinjski trobilni kvartet in Pihalni orkester Logatec.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo standarde in možnosti za vključitev kmetov v ukrepe za dobrobit živali ter izkušnje izvajanja teh ukrepov. Do prvega marca je še dovoljen poseg v lesno zarast na brežinah vodotokov. Sečnjo lesne zarasti morajo lastniki kmetijskih zemljišč prijaviti na upravni enoti, kjer pridobijo dovoljenje. Podjetje Slovenski državni gozdovi, ki upravlja petino vseh gozdnih površin v državi, bo prihodnjih pet let vodil Robert Tomazin, ki med prednostne naloge uvršča povrnitev zaupanja in strpnosti. Podrobneje predstavljamo vodič po ekoloških kmetijah slovenske Istre, ki je nastal v okviru evropskega projekta Ekosop. Oddajo pa smo sklenili z obiskom kmetije v Golem Brdu v Goriških brdih, ki jo je lani prevzel 26-leten Martin Peresin. Z nepovratnimi sredstvi, namenjenimi mladim prevzemnikom, pospešeno obnavlja in razvija kmetijo.

Med epidemijo se je zelo veliko govorilo o tem, kdaj bodo oziroma ne bodo odprti frizerski saloni. V obdobju vsesplošnih prepovedi, ki jim je bilo včasih težko slediti, je bila ta ena izmed tistih, ki je bila tudi med prvimi preklicana. Zakaj je tudi med izrednimi razmerami frizerstvo tako pomembno in kaj vse pomeni strankam, se je v Slovenj Gradec odpravil raziskovat Jure K. Čokl.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Za večino kristjanov se je na pepelnično sredo začel štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić bosta v današnji oddaji govorila o tem, kako doživljata postni čas in kakšen je njegov pomen.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Kralj čas je stopil na balkon svojega bisernega gradu. Na dvorišču je čarala kraljična zima …
Pripoveduje: Darja Reichman.
Napisala: Zlata Volarič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Korona blues je naslov najnovejše zbirke kratkih zgodb, ki tu in tam mejijo na pesmi v prozi, slovenskega pisatelja, dramatika in prevajalca Franja Frančiča. 'Korono' ta hip povezujemo predvsem z enim, vsem dobro znanim mikropojavom, Franjo Frančič pa v opombi k naslovni, prvi zgodbi zbirke zapiše: Korona (iz starogrške besede 'koróne': "venec") je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde, tudi (v istrskem narečju) - tam, kjer se breg lomi. Vsa njegova knjiga je samosvoje spodbijanje časa, ki ga živimo, obrat k bistvenemu, k starogrškemu erosu ter njegovim zadregam in stranpotem.
Zgodbe interpretira Matej Puc, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, režija Ana Krauthaker.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.