Pleše že od malih nog. Zakaj je postala plesalka, pa se je začela spraševati mnogo kasneje, takrat, ko je za hip podvomila o svoji odločitvi in si zastavila vprašanje, ali je zaradi barve svoje kože nezavedno ponotranjila stereotipe in pričakovanja svoje okolice? Kajti to, da je drugačna, ji je okolica sporočala od nekdaj. Sama pa si je želela biti čim bolj neopazna. Morda se zdi paradoksalno, da je stopila na oder, vsem na očeh. Toda oder je njeno ustvarjalno polje, na njem sama postane ples, kar osvobodi in spremeni pogled. O izkušnjah drugačnosti pripoveduje tudi njena zadnja predstava Črna koža, bele maske. Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Maša Kagao Knez je nočna gostja Nade Vodušek.

Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo. In ko uporabimo pridevnik 'istrski', to seveda pomeni glasbo, narečja in občutenje, ki se razrašča prek treh dežel, Italije, Slovenije in Hrvaške. Zanimiv prostor, že od nekdaj prepreden s potmi in ljudmi, ki so praviloma odhajali v večje kraje. Spomnimo se samo Šavrink, ki jih v romanu opisuje tudi Marjan Tomšič – za preživetje sebe in družine so peš ali na oslu odhajale na pot od Gračišč do Buzeta, Motovuna in nazaj gor v Trst. Dandanes bi ob takem početju morale kar štirikrat kazati svoje dokumente. Mešanje narečij, narodnosti in kultur je tukaj torej nekaj povsem običajnega.

Vruja to različnost pooseblja in plemeniti – že 20 let. Letos slavi okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma. Še preden ga predstavimo, se spomnimo prejšnjih: album z naslovom Vruja je izšel leta 2002, Od mladega vina, do pustne frtade 2006, tri leta zatem Ruj, čupinj, žaneštra, nazadnje pa Bres pašaporta leta 2013.

Nocoj bomo v zbirko premierno dodali še petega z naslovom Ljubezen, vojna in ... življenje, ki niza 12 skladb. Med seboj povezane s kratkimi dokumentarnimi posnetki, ki ustvarjajo zvočno kuliso in nas povedejo v prostor, čas, dogodek, ki ga opisuje pesem, ki sledi. Marino, ki je glavni avtor in producent albuma, si je namreč zamislil vse skupaj kot neki zvočni film.

Album so soustvarili člani zasedbe Vruja: Peter Kaligarič – harmonika, Gabrijel Križman – vokal, kitara in mandola, Gorast Radojevič – istrski bajs in električna kitara, Niki Grmovšek – violina, Veronika Črešnik – vokal in zvočila ter Alenka in Marino Kranjac – vokal, mandolina, kitara, sopela in violina.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Posvetimo se danes besedi, ki označuje ‘’ljubezen’’, za katero pisec tega zapisa verjame, da spodbuja k neposredni dejavnosti smisla človeškega življenja, podobno, kakor beseda hrana spodbuja k neposredni dejavnosti zaužitja hrane. In se vprašajmo, kaj je ljubezen, kakšne so dejavnosti Ljubezni? Poljubiti nekoga, mu reči, da ga ljubimo? Ali za nekoga ali namesto njega narediti vse mogoče in nemogoče, se zanjo ali zanj v najrazličnejših smislih žrtvovati? Kupovati darila, pisati izpovedne stihe, se zaupati in verjeti v drugega? Brezštevilne so dejavnosti, ki v naših očeh po navadi izražajo in predstavljajo ljubezen. Ob tem ni težko ugotoviti skupne točke vsem tem dejavnostim. In ta je, da vse te dejavnosti, ki jih izvajamo, kakršnekoli že so, niso neposredno usmerjeno v nas, ampak v ljubljeno osebo, v drugega.

Ob minimalnem poznavanju življenja se hkrati s povedanim zastavlja vprašanje – kako dolgo ljubimo, kako dolgo trajajo naše ljubezni? Odgovor ni daleč, je zelo blizu. Naša ljubezen običajno traja tako dolgo, dokler ljubljena oseba živi in se vede na način, ki izpolnjuje naša pričakovanja, ne glede na to, kakšna so ta pričakovanja. In kaj se zgodi z ljubeznijo, ko smo razočarani, ko so naša pričakovanja povsem neizpolnjena? Ker smo v ljubljeni osebi nekaj iskali in ko nam je to prenehala dajati, smo prenehali ljubiti. Ljubezen je usahnila. S čim je torej povezana dejavnost ljubezni, kakor jo običajno poznamo oziroma izkušamo? Z našimi pričakovanji, z našo osebnostjo, z našim jazom. Je to, kar se v življenju sodobnega človeka tolikokrat pojavi in nato ugasne, zares ljubezen? Ali pa so to morda le občutki varnosti, občutki nekakšne potešenosti, zadovoljenosti, da smo dobili, kar smo želeli, nemalokrat celo zadovoljenost ekonomičnosti bivanja oziroma zadovoljevanja najrazličnejših skupnih potreb? In spet se sama po sebi ponuja skupna točka prenehanja naših ljubezni. To pa je, da nekoga ljubimo zaradi uresničitve lastnih želja, interesov in pričakovanj, in ne zaradi njega ali nje.
Seveda se moramo vprašati, ali je lahko dejavnost ljubezni tudi nekaj širšega, nekaj globljega, nekaj, kar ni usmerjeno v nas, v naše ozke interese? Je lahko to nekaj, kar izraža naš temeljni smisel? Kakšna je takšna ljubezen in ali je sploh mogoča? Naj bo to naš jutranji razmislek, drage poslušalke, dragi poslušalci.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Za dober catering sta najprej pomembni dobra organizacija in ekipa, pove strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana Ludvik Fekonja. Slab ponudnik bo imel premalo strežnega osebja.

Konec tedna se z 18. Slovenskim dnevom vrtnic začenja teden vrtnic, ki bo do 18. junija razveseljeval številne občudovalce teh kraljic slovenskih vrtov. Če imate vrtnice na vrtu tudi sami, pa imate morda kakšne težave z njimi ali želite vedeti več o sajenju, obrezovanju, gnojenju in drugem, bo za vas sredin Svetovalni servis. Na vprašanja o oskrbi vrtnic, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani radioprvi.si, bo odgovarjala Breda Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in podpredsednica Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Tudi tokrat ne gremo lepo po vrsti, sprašujemo pa se tudi, kaj schengensko območje je in kaj (še) ni. Zaključimo na slovensko-hrvaški meji, ki je ni, a vendarle tudi je.

Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odsev širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbenopolitičnih dogajanj v Evropi. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem.

Evropski poslanci so pričakovano odprli pot enotnim digitalnim covidnim potrdilom, ki bodo na evropski ravni začela veljati prvega julija. Države članice bodo ob tem morale priznavati vsa v Evropi odobrena cepiva, v Sloveniji cepijo z vsemi štirimi.


Ostale novice:
- Malta zasegla 740 kilogramov kokaina, namenjenega v Slovenijo
- Borštnikov prstan dansko-slovenski igralki Jette Ostan Vejrup
- Začenja se kolesarska dirka Po Sloveniji

Drugi vsebinski poudarki:
V Cerknici ostali brez stalnega pediatra.
Zakaj načrtovana avtocesta do Ilirske Bistrice znova razburja krajane?
Gradnjo kolesarskih povezav pogosto zavirajo tudi naravovarstveniki
Župani spodnjega Podravja ne najdejo skupne rešitve za nov vodovod
Obisk gradu Bogenšperk postaja tudi posebno kulinarično doživetje

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije pred tremi desetletji je imela pomembno vlogo tudi Rimskokatoliška cerkev, Vatikan je med prvimi priznal našo državo. Kako zdaj vidijo takratno dogajanje, kako ocenjujejo razvoj odnosa med državo in verskimi skupnostmi in kje so odprta vprašanja? O vsem tem s predstavniki največjih verskih skupnosti pri nas. Tudi o aktualnih temah na področju verskega življenja in kakšna je njihova ocena verske svobode v samostojni Sloveniji.

Gostje:
- škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak,
- duhovnik Rimokatoliške cerkve na Slovenskem dr. Sebastijan Valentan,
- imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Zinaid Mahmutagić,
- paroh v Srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji Peran Boškovič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pravljica o cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačila, ki so za neumne kot noč – nevidna.
Pripovedujejo: Timotej Vorih, Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Dare Valič, Vojko Zidar, Marko Mandić, Ljerka Belak.
Režija: Irena Glonar.
Napisal: Hans Christian Andersen.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, namenjen otrokom, mladim in odraslim, ki že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor; znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

V oddaji Sami vam predstavljamo Zvezo »kulturni center črnogorskih društev Slovenije«, ter kaj vse delajo za ohranitev črnogorske kulture v Sloveniji. Vse, ki radi berejo, pa bo zagotovo razveselila novica o ustanovitvi nove knjižnice, ki bo bralcem ponujala knjige v srbščini. Na samem začetku oddaje sledi prispevek o diskriminaciji. Priseljenci so žal ena izmed skupin ki diskriminacijo pogosto doživlja na lastni koži. Naš sogovornik bo Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V romanu Adriaana van Disa z naslovom Vrnem se prvoosebni pripovedovalec med obiski svoje skoraj stoletne, muhaste in k ezoteriki nagnjene matere zapisuje njene spominske utrinke iz življenja v nizozemski Indiji, nekdanji nizozemski koloniji, ki je pod nacionalističnim vodjem Sukarnom po kapitulaciji Japonske postala neodvisna Indonezija. Odlomek je iz nizozemščine prevedla Stana Anželj, besedilo v oddaji, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, interpretira dramski igralec Saša Tabaković.

V oddaji Za prijeten konec dneva boste uživali v glasbi, ki jo je napisal ameriški skladatelj in dirigent Marvin Hamlisch, avtor številnih filmskih in odrskih uspešnic. Čudežni deček Brodwaya in Hollywooda, kot so ga radi imenovali glasbeni kritiki, je v bogati karieri napisal glasbo za več kot 40. filmov in za svoje delo prejel vrsto nagrad, tudi tri nagrade oskar. Oddajo pripravlja in vodi Anja Rupel.