Ob omembi imena »Tramp« bi nas večina pomislila na nekdanjega ameriškega predsednika, ampak Tramp je tudi vzdevek uličarja, klošarja in naslovnega junaka romana Jerneja Dirnbeka, ki ga že več kot dve desetletji poznamo kot kitarista in pevca skupine MI2. O napeti kriminalki, ki nas ves čas sili na smeh in je hkrati socialni protest ter kritični prerez sodobne slovenske družbe, pa tudi o zadnjih stvaritvah in podvigih zasedbe MI2 se bo z Jernejem Dirnbekom - Dimekom po polnoči pogovarjal Bojan Leskovec.

Sogovornica reprize Drugi pogled se je k nam preselila iz države, ki jo pogosto zamenjujejo s Slovenijo, pa naj gre za podobno ime in zastavo ali druge značilnosti, ki ju povezujejo. Z Ivanko Kovšca se je pogovarjal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Videti je kot da se vedno bolj sovražimo. Biližajoče se volitve, globalna pandemija ali katera druga kriza ta trend samo še pospešijo. Želim si, da bi lahko rekel, da smo kristjani pri tem izjema. Pa nismo. Pravzaprav so tudi številni kristjani na žalost postali žrtev trenda “vpij glasneje in izrazi katerokoli (neinformirano) mnenje, ki ti pade na misel.” Zapisi na družbenih omrežjih in komentarji pod objavljenimi novicami so videti kot neskončno žebranje sumničenj, ki so gorivo za bes, ta pa je gonilna sila sovraštva in delitev.

Zakaj je večina med nami vsaj malo ali pa veliko bolj jezna kot je bila? Zakaj je bes nova pandemija? Obstaja kar nekaj razlogov za to.

Na spletu smo veliko bolj agresivni kot v osebnih stikih. Ljudje na spletu zapišejo in naredijo stvari, ki jih sicer v resničnem življenju ne bi naredili. In razloga za to sta preprosta: anonimnost in distanca. Z uporabo spletnih psevdonimov zakrijemo svojo identiteto in s tem tudi svojo človeškost. Dejstvo, da osebe na katere zapis ali objavo se odizvamo, pri tem ne moremo gledati v oči, pa našo agresivnost samo poveča. Ker nas splet dehumanizira, je tam tudi lažje grdo ravnati z drugimi.

Žalostno dejstvo je tudi, da sovraštvo prinese več klikov kot ljubezen. Veliko pred lažnimi novicami današnjega časa, so uredniki spoznali, da se slabe novice prodajajo bolje kot dobre. In družbena omrežja so kot steroid za to nagnjenost. Algoritmi na Facebooku, Googlu in drugih družbenih omrežjih načrtno dajejo prednost ogorčenju, saj se to širi veliko hitreje kot nekaj, kar ga ne povzroča. Bes je način, da te ljudje slišijo, tudi če nimaš kaj povedati.

Okrog nas se dogaja še en paradoks: zahvaljujoč tehnologiji nikoli prej nismo bili tako povezani kot smo danes, a prav tako se nikoli prej nismo počutili tako osamljene. Čeprav to ne drži vedno, pa se bodo nekateri ljudje zadovoljili s kakršnokoli pozornostjo, ki jo lahko dobijo. Ko se počutiš kot nihče, ti nekaj klikov, všečkov ali komentarjev lahko da občutek, da si nekdo. Včasih se sprašujem ali ljudje, ki na spletu puščajo za seboj besne tirade niso le osamljeni in upajo, da jih bo nekdo opazil.

In potem je tukaj še neprestano bombardiranje z novicami o množičnih streljanjih, nesrečah, naravnih katastrofah in spopadih v katerih umirajo nedolžni ljudje, ki nas zasipa z informacijami, ki jih le stežka predelamo, kaj šele da bi glede njih ukrepali. Zato zlahka postanemo cinični. Več kot vemo, bolj cinični postajamo. In bolj cinični ko postajamo, bolj negativni so naši odzivi.

Kaj lahko torej naredimo? Prihodnost je lahko temačna ali pa drugačna. Osebno se zavzemam za to, da bi bila drugačna. Boljša. Zato želim z vami podeliti štiri vprašanja, ki si jih lahko zastavite preden kaj objavite, napišete ali odpošljete e-pošto ali sms.

1.\tKaj je moja resnična spodbuda - želim pomagati, prizadeti ali samo biti opažen?
2.\tBo bralcem mojega zapisa ali gledalcem moje objave zaradi tega boljše ali slabše?
3.\tBom s tem iz ljudi izvabil najslabše ali najboljše od tega kar je v njih?
4.\tČe bi osebo, ki ji je namenjen moj zapis lahko gledal v oči, ali bi izrekel enake besede na enak način?

Povedano drugače: Če ne koristi, ne zdravi in ne prinese nič dobrega - ne govorimo ali ne objavimo. Ali pa z besedami iz Svetega pisma: “Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje. Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred..” (Efežanom 4,29.31)

Bodimo glas ljubezni, upanja in razuma (dejstev) - s sovraštvom zastrupljena družba namreč potrebuje alternativo, ne pa svojega odmeva.

Dolenjka Ana Pavlin je 24. vinska kraljica Slovenije: "Tako bom rekla, jaz sem se kar malo ustrašila, ko sem dobila e-pošto z vsemi vprašanji z različnih področij, ki so mi jih potem zastavljali v osemčlanski komisiji. Moraš pokazati znanje o evropski in slovenski politiki, torej splošna razgledanost, o vseh treh vinorodnih deželah, o povezavi hrane z vinom, potrebni so tudi branje etiket, predstavljanje vina in znanje tujega jezika."

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ljubitelji hortenzij se v zadnjem času navdušujejo nad novostjo z imenom Hydrangea paniculata `Wim's Red`. Gre za latasto hortenzijo, ki v obdobju cvetenja spreminja barvo cvetov, vse od snežno bele do temno vijolične ali vinsko rdeče. Zato ji pravimo kar mavrična hortenzija. Več o njej bo bo povedal Davor Špehar, strokovnjak z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet.

Strah je čustvo, ki ga pozna vsak. Pri fobijah oz. anksioznih motnjah pa gre za psihične težave in simptome, ki človeka ohromijo oz. omejujejo v življenju. Strah te vrste je pretiran, iracionalen in osebe, ki ga imajo, se zvedajo, da je tako. Pogosto je pri fobiji prisoten tudi strah pred samo epizodo. Ta je lahko tako močan, da se bolniki že vnaprej izogibajo prostorom ali objektom, ki ga ponavadi sprožijo. A to je kratkotrajna rešitev. Kako prepoznamo fobije in na kakšne načine jih zdravimo, pove dr. Bojana Avguštin Avčin, psihiatrinja s Psihiatrične klinike Ljubljana.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Zaposleni v državni upravi, ki niso preboleli covida, bodo morali biti od prvega novembra za prihod na delo polno cepljeni. Do prvega oktobra pa bodo morali prejeti vsaj en odmerek cepiva, je pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Pravniki sicer opozarjajo, da odlok vlade ni ustaven.
Druge teme:
- Slovenija prejela prva evropska sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost
- Na vnovičen poziv za mesto ustavnega sodnika prispeli štirje predlogi
- V Trstu se začenja Slofest: Festival Slovencev v Italiji

Drugi poudarki:
- Dež bo napolnill Cerkniško jezero; okolica dobiva nove kolesarske poti
- V Idriji slovesno ob 120-letnici prve slovenske realke in 145-letnici Čipkarske šole
- Temelj reševanja romske problematike je vključitev v izobraževalni proces

Tedenski labirint mednarodnih dogodkov prinaša redni letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o razmerah v Evropski uniji. Eno njenih osrednjih sporočil je bilo, da EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed. Teh je bilo tudi sicer kar dovolj v njenem nastopu, ki kakšnih presenečenj ni prinesel. Bolj presenetljivo je za Kitajsko in Francijo je povezovanje ameriške, avstralske in britanske vojske. Mesec dni po prevzemu oblasti v Afganistanu se Talibani očitno soočajo z notranjimi trenji glede tega, kdo je bolj zaslužen za zmago nad Zahodom, kot razumejo vrnitev na oblast po dvajsetih letih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Po mesecih omejitev, strahu pred okužbo in političnih delitev je sredi tedna na ulicah Ljubljane zavrela kri. Odstiramo ozadje protestov ob uvajanju pogojev PCT in razkrivamo, komu izgredi najbolj koristijo. Ocenjujemo načrte prve bruseljske dame glede zdravstva, gospodarstva in geostrateškega položaja Evrope ter glede boja proti nasilju nad ženskami in nad novinarji. V oddaji tudi o težkih energetskih odločitvah Slovenije in novem porazu na evropskem sodišču, pa tudi o izjemno zanimivi predvolilni Nemčiji in papeževi turneji po Srednji Evropi. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Jaka rima rime …
Pripoveduje: Gregor Geč.
Napisala: Matea Reba.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

V oddaji smo se ustavili v ameriškem Clevelandu, kjer z nizom pestrih prireditev in dogodkov potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu 2021. Seznanjamo vas s problematiko repatriacije slovenskih rojakov iz Venezule, ki so jo obravnavali na nedavni seji medresorske vladne skupine za izvedbo repatriacije, pomudili smo se tudi na dveh Balearskih otokih. Na Majorki smo se pogovarjali z Mašo Bizjak, ki tam živi že 15 let, predstavljamo pa tudi zgodbo Ane Zlatanovič, ki že vrsto let biva na Menorki. Sprehodili pa smo se tudi po razstavi ob 70.letnici Slovenske izseljenske matice ,ki so jo odprli v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V Literarnem nokturnu smo pripravili odlomek iz romana Zadnji po Malahiju. Knjigo je napisal italijanski časnikar in vatikanolog Domenico del Rio. Italijanski novinar s prisrčnim humorjem pripoveduje o izvolitvi preprostega in blagega človeka za papeža - Eskima Walkuja oziroma Janeza Srečka II. Roman je poslovenil Rafko Vodeb, izšel je leta 1987 v Mariboru. Besedilo interpretira Kristjan Ostanek.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.