Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izvira iz dvojezične družine, kjer sta bila oba od staršev novinarja v italijanskem programu RTV Koper - Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko – učinkovita, inteligentna, a hkrati sredozemsko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnišnice sv. Ane, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki ji je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Kdor ni delal ponoči, ne ve, kaj doživljajo delavci in delavke, ki jim je noč čas dela in velike angažiranosti.
Ko se svet odene v temo, nebo prekrijejo zvezde in vsak normalen človek po naravni poti občuti potrebo, da spočije svoje telo, se mnogi odpravljajo na delo. Predvsem po bolnišnicah in različnih varnostnih postajah je noč enaka dnevu. Številni ljudje prihajajo, odhajajo, potekajo aktivnosti, od katerih bi se nekaterim zavrtelo v glavi!
Sama sem dolgo vrsto let imela nočno delo kot medicinska sestra. In nočno delo je vendarle drugačno od vsakdanjega. Prvo je sama tema, ki naredi ljudi bolj nezaupljive, več je strahu in negotovosti. Drugo je občutek osamljenosti, saj sodelavci odidejo domov in naenkrat si odgovoren ne za dvakrat, ampak trikrat več stvari kot podnevi! Stari so rekli, da »noč ima svojo moč«, in res je tako. Bolniki, ki trpijo, imajo največje težave navadno ponoči. Umirajoči imajo največji strah, da bodo sami in zapuščeni, prav ponoči ….
Zato so osebe, ki delajo ponoči, nosilci upanja. Če te nežno poboža ena dobra roka; če je nekdo pripravljen opolnoči sedeti zraven tebe in poslušati tvojo že tolikokrat izgovorjeno zgodbo o strahu; če nekomu ni težko tudi ob treh ponoči zamenjati umazano perilo in preobleči posteljo – takrat veš, da so ljudje, ki se ne bojijo teme, da so ljudje, ki si upajo tudi sredi trde teme imeti nasmeh na obrazu in toplo besedo. In takrat spet verjameš, da vse le ni tako črno, kot se zdi!
Najlepši trenutek nočne izmene je pa prihod jutranje zarje. Ko se začne daniti, ko tam na obzorju na vzhodni strani neba počasi postaja vse bolj svetlo, se tudi nam, nočnim dežurnim, zdi, da prihaja trenutek odrešenja. Prihaja nov dan, na novo bomo lahko spet začeli, vse bo lažje! Prihajajo sodelavci, prinašajo s seboj nove sveže moči, odpirajo se nove rešitve! Celo če je kdo umrl, v jutranji svetlobi njegov obraz izgleda umirjen, kot spočit po dolgem in težkem boju …
Ko gremo v nočne izmene, nikoli ne vemo, kakšna bo noč – ali bo mirna in tiha, ali bo težka in polna nemira, borbe za življenje in še kaj … Odhajamo v noč z zaupanjem, da tudi ponoči nad nami bedi Nekdo, ki mu nobena noč ni temna in nobena pomoč nemogoča. In velikokrat nam On pošlje angele varuhe v človeški podobi, ki so z nami, da lahko naredimo vse, kar se od nas zahteva, tudi nemogoče stvari! A hrepenenje po jutru v nas budi upanje, da se nekoč vsaka zgodba in vsako trpljenje končata dobro, tako kot je treba.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, to je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itn. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.

Evropski teden mobilnosti nas vabi, naj namesto avtomobila za poti v službo, šolo ali trgovino raje izberemo katerega izmed bolj trajnostnih načinov mobilnosti. Kakšna pa so njihova jutra, kaj je novega v tretjem razredu in kaj vse vidijo na poti v šolo – tudi to nam bodo povedali tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar. Kakšna je pa vaša pot v šolo? Uporabite domišljijo in si izmislite kakšen izum, s katerim bi se dalo premikati, ne da bi onesnaževali okolje.

Z glasbo na pot, vendar brez avtomobila. Kako? Prisluhnite Violinčku in se skupaj z njim sprehodite ali zapeljite po glasbenem svetu!

Pred tednom športa, ki ga bomo praznovali v naslednjem tednu, se bomo družili z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, vam bomo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube. Bodite z nami v soboto po deveti.

V oddaji Gremo v kino bomo komentirali nedavno podelitev nagrad na beneškem filmskem festivalu. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil francoski film Dogodek režiserke Audrey Diwan. Srebrni lev, velika nagrada žirije, je pripadla filmu Bila je božja roka Paola Sorrentina, nagrada za najboljšo režijo pa Jane Campion za film Moč psa. Poročamo z mariborskega festivala dokumentarnega filma DokuDoc in napovedujemo festival glasbenega filma Naj se rola, ocenili pa bomo tudi filma z aktualnega kinosporeda: Martin Eden in Dnevi besa.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev torkove oddaje Prva vrsta, v kateri je nastopil Duo Sonoma.

Tedenski labirint mednarodnih dogodkov prinaša redni letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o razmerah v Evropski uniji. Eno njenih osrednjih sporočil je bilo, da EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed. Teh je bilo tudi sicer kar dovolj v njenem nastopu, ki kakšnih presenečenj ni prinesel. Bolj presenetljivo je za Kitajsko in Francijo je povezovanje ameriške, avstralske in britanske vojske. Mesec dni po prevzemu oblasti v Afganistanu se Talibani očitno soočajo z notranjimi trenji glede tega, kdo je bolj zaslužen za zmago nad Zahodom, kot razumejo vrnitev na oblast po dvajsetih letih.

Deborah Levy je angleška pisateljica, dramatičarka in pesnica, ki jo predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje. Prebirali bomo namreč prvi del njene žive avtobiografije, v katerem se kot odgovor na esej Georgea Orwella Zakaj pišem prek svojega otroštva, odraščanja v Jožnoafriški republiki v času apartheida, izgube očeta, ločitve staršev, pisateljske blokade, ženskosti in materinstva ukvarja z vprašanjem, zakaj piše sama. Avtobiografska trilogija se je uvrstila na Guardianov seznam 100 najboljših del 21. stoletja. O njej v tokratni oddaji Sobotno branje ob 14. uri in 30 minut na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Drage poslušalke, dragi poslušalci, Verjetno bi režiser, pisatelj, pesnik in esejist Vinko Möderndorfer še sam, takole »na pamet«, težko naštel številne nagrade, ki jih je v svojem 42-letnem ustvarjalnem opusu dobil. Sicer pa lahko, kot pravi, svoje spomine na odraščanje in dozorevanje v Celju zaokroži v en sam stavek: »Film, literatura, poezija in gledališče – to je bila moja mladost.« Radiofonski portret Vinka Möderndorferja je za oddajo Razkošje v glavi pripravil Dušan Berne.

Kantavtorski duo Zajtrk sestavljata violinistka in pevka Laura Krajnc in kitarist Sven Horvat. V njunih pesmih se razkriva igriv in hkrati kritičen pogled na svet. Njuna druga plošča, razgibana in hudomušna Žetev, je nastajala spontano, delno v dvoje in delno iz glasbenih prijateljstev, ki sta jih spletla na festivalu Plavajoči grad. Tako kot s prvencem Pričutenja (2018) nas tudi tokrat povabita na doživeto glasbeno potovanje po čisto vsakdanjih, a vseeno nekoliko nenavadnih, v etnošanson zavitih življenjskih prigodah.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij in teologije osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so filozofija, sociologija in zgodovina, obravnavamo pa tudi pomembne krajevne in svetovne dogodke.

Kako so mestne živali obiskale gozdne živali …\t\t\t\t
Pripoveduje: Karel Brišnik.
Napisal: Tomo Kočar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Režiser Klemen Markovčič je tokrat izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je poslovil pri samo 22 letih. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede.

Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila leta 1830 v Londonu. Pesniti je začela že zelo zgodaj, pri sedmih letih. Prvo pesniško zbirko je izdala pri šestnajstih, prvo revijalno objavo je imela čez dve leti ter postala takoj izjemno priljubljena. Svoj sloves je ohranila do smrti leta 1894, nekatere odlike njenih verzov pa so se izrazile šele pozneje. Pisala je romantično religiozno in bivanjsko poezijo, pomemben del njenega ustvarjanja so pesmi za otroke. Slovenci smo dobili izbor iz njene lirike v dvojezični knjigi z naslovom Lokvanj v vzburkanih vodáh leta 2012. Njene pesmi so prevedli Nada Grošelj, Andrej Arko, Miljana Cunta in Boris A. Novak. Iz te knjige sta tudi pesmi, izbrani za oddajo: Spomin – prevedla jo je Miljana Cunta, in Morski sen v prevodu Andreja Arka. Interpretacija: Ivana Percan Kodarin.

Jackson Browne: Downhill from Everywhere. Družbeno angažirani starosta ameriškega kantavtorstva ostaja na novem albumu zvest svojim širokim, po glasbeni strani srednjetočnim avtorskim zastavitvam.