Na nočni obisk smo povabili Franka Košuto, doma iz Križa pri Trstu, slovenske vasi, ki se dviga visoko nad morjem in velja za tržaško prestolnico ribištva. Tu so bili doma številni ribiči, Slovenci. Franko Košuta je med najbolj zaslužnimi, da so z Ribiškim muzejem dobili priznanje za svojo dejavnost in da smo lahko spoznali zgodovino in tradicijo slovenskih ribičev. Z morjem pa je povezan tudi njegov poklic: kot ladijski inženir je načrtoval različne ladje, ki plujejo po vsem svetu. Z iskrivim sogovornikom se bo pogovarjala Nataša Ugrin Tomšič.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno -zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Na današnji dan, 23. oktobra je pred tremi leti umrl slovenski pisatelj Alojz Rebula. Tržaški romanopisec prihaja iz tržaškega idiličnega kraja Šempolaj ne daleč od Jadranskega morja. Prav Sredozemlje je zaznamovalo mladega Lojzeta, šlo je namreč za stičišče grške, latinske in slovanske kulture, ki ni samo ponazarjalo njegove rodne kraje, ampak tudi njegova dela in njegovo miselnost. Pretakanje različnih kultur, ki pa vse najdejo svojo odmevnost in svojo enkratnost v njegovem slovenstvu, je odmevalo tudi v njegovi živi besedi, ki se je zavihtela do neverjetnih višav. Kako bliskovito so se zaiskrile njegove besedne igre in nas prebodle, vznemiril nas je njegov duh in pomirjevalno je na nas delovala milina besede, ki jo je navdihnil evangelij.

Kakor antični misleci in pisci, ki so iskali potopljeno Atlantido, je tudi naš pisatelj Rebula iskal izgubljeni raj ali vsaj kraj, kjer je mogoče najti čudovite sledove Stvarnikove roke. Ta kraj je našel zaradi svojega navdiha, svoji muzi, ki ji je ime Zora. In res je v temino njegovih preizkušen zasvetila jutranja svetloba, Zora, ki ga je obsijala, da je zaslutil, po Ketejevih besedah, da »sonce je, ker ga čutimo, ker ga slutimo«. Toda ta mladenka iz njegovi sanj, ga je popeljala tudi v pokrajine, ker se je lahko mistični duh pisatelja razplamtel. To so loški hribi, to je skrivnostno šumenje gozdov, to so opojni travniki in senožeti.

Ko sva ga z njegovim prijatelj Stanetom Gabrovcem spremljala v gore, naju je pogosto ustavil in dejal: Dajmo se naužiti te lepote! Lojze Rebula je bil pogosto prevzet od beline slovenskih gora ter se hvaležno nasmihal Božji veličini, ki jo je zaznal v gorah. Toda občutje domačnosti, Božje topline in prijateljske bližine je občutil v loškem zelenju, ki ga je obdajal. Imel je občutek, da zanj ni potrebno, da bi hodil v grški teater, Loka je bila zanj pravi antični amfiteater, ki je obdan s svojimi hribi. Igrivost okoliških vzpetin varuje ta sveti prosto, kjer lahko razmišlja in piše o dramah človeškega življenja.

Ni pa mogel pisatelj Rebula razumeti, zakaj mu nihče od prijateljev, ki so odšli v večnost, ne sporoči, kako je tam, ko pa vendar vedo, kako ga to zanima! Potem pa je razumel, da se tega ne da povedati v človeškem jeziku, vse, kar vemo, je, da bomo – kot pravi njegov priljubljeni apostol Pavel, - da bomo presenečeni. Kajti, kar še znanost ni zmogla izreči in tudi na pesniški zanos ne, je skrivnost, kako je Bog dober in kako nas s svojo skrivnostjo vedno preseneča.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs - Kratka informativna koristna slovenščina - pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.

Kot vsak letni čas, ima tudi jesen svoje barve. Listi se obarvajo v čudovite rumene, rdeče, rjave in oranžne odtenke, kar pričara prav posebno naravno barvno paleto. Že kot otroci si ljudje po navadi izberemo najljubšo barvo, ki nas privlači. Barve pa ljudje velikokrat povezujemo tudi s čustvi. Na primer: rumeno barvo velikokrat vidimo kot »veselo«, temnejše barve, na primer temno modro, pa vidimo kot mirne in spokojne. Enotne razlage, kako izbiramo svoje najljubše barve, seveda ni. Več o tem o tokratni Radijski ringaraji z Laro.

Pevski glas je lahko svetlejši ali temnejši, tudi višji ali nižji. Lahko je tudi raskav ali ima še kakšno drugo značilnost, po kateri prepoznamo lastnika tega glasu. Z barvo lahko opisujemo različne zvoke, ki jih slišimo v našem okolju. Včasih opišemo višja glasbila kot svetlejša in nasprotno, pa vendar ni vedno vse tako enostavno, saj si zvok oziroma glasbo vsak od nas predstavlja in razlaga drugače. Kako zapleteno a zanimivo hkrati, kajne?!

Kulturno društvo Josipine Turnograjske je letos razpisalo že 10. natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji za leto 2021. Namen natečaja je predvsem motivacija mladih, da svoje literarne umetnine predstavijo javnosti ter da obujajo spomin na prvo slovensko pesnico, pisateljico, skladateljico in pravljičarko Josipino Urbančič Turnograjsko.
Tema tokratnega natečaja pa je ljubezen do miru. Prispelo je 152 pisem, med katerimi so zbrali tri osnovnošolske ter tri srednješolske zmagovalce.

V tokratni oddaji bomo gostili učence, ki so se uvrstili med deset najboljših pisem v državi. Z nami bodo Jernej Volčjak, Matej Selko, Naja Kapun in Eria Skrt. Skupaj se bomo posvetili njihovim pismom, kako so nastala in kakšno sporočilo nosijo, vprašali pa se bomo tudi, kako nagovoriti mir, kaj bi ga želeli prositi in kakšen bi bil svet, če bi ostali brez miru?

Po telefonu se nam bo pridružila tudi ustanoviteljica natečaja, Mira Delavec Touhami, ki nam bo natančneje razložila, kako je natečaj nastal in kdo je bila Josipina Urbančič Turnograjska.

O septemberski svetovni premieri v Benetkah se v slovenskih kinodvoranah že predvaja eden od najbolj pričakovanih filmov leta. Znanstveno-fantastični spektakel Dune: Peščeni planet je nastal v režiji Denisa Villeneuva po kultnem istoimenskem romanu ameriškega pisatelja Franka Herberta iz leta 1965. Pomemben filmski dogodek tedna je odprtje retrospektive iranskega cineasta Abbasa Kiarostamija v Slovenski kinoteki v Ljubljani.
Ocenili bomo še Sadeže pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja, ki je zanje lani na Liffu prejel vodomca, in potegnili črto pod 24. Festival slovenskega filma Portorož.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri sta v torek gostovala Samo Vovk in Barbara Grahor Vovk s projektom 2 + 3 (Leon Firšt, Ilj Pušnik, Primož Podobnik).

Vse višje cene energentov pred zimo so navadno znak za alarm. O tem, kako ublažiti posledice strme rasti cen energije za ljudi in podjetja, v teh dneh govorijo v najvišjih mednarodnih forumih, tako v okviru Evropske unije kot skupine G20. Število revnih se je sicer v času pandemije koronavirusa povečalo za več kot 100 milijonov. Razlike med bogatimi in revnimi pa se še povečujejo. Evropska unija se ob tem loteva tudi razprave o vladavini prava, čeprav bi si nekateri najraje zatisnili oči in ušesa pred krnenjem pravne države in svoboščin v posamičnih članicah.

Od osamosvojitve letos minevajo že tri desetletja, začetki slovenske pomladi pa so seveda še nekaj malega starejši. To menda pomeni, da lahko na tedanje družbenopolitične pretrese in spremembe že pogledamo sine ira et studio, brez pretirane jeze ali vneme torej, in preverimo, kaj natanko se je v hitrem teku let zgodilo s pričakovanji, sanjami, upanji in stremljenji, ki so konec osemdesetih oziroma ob začetku devetdesetih razgibavali Slovenke in Slovence. No, prav tak pogled na pot, prehojeno med junijem 1988, ko so na tedanjem Trgu Osvoboditve v Ljubljani množice protestirale proti aretaciji četverice, in našo današnjo, slej ko prej že posttranzicijsko stvarnostjo, se nam odpre v Trgu osvoboditve, romanu Andreja Blatnika, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Goga. In vendar Blatnikovo najnovejše delo ni zgodovinska freska širokega, malodane epskega zamaha, ampak ga lahko beremo kot intimen, ljubezenski roman. Trg osvoboditve namreč pripoveduje o paru, ki se spozna natanko na demonstracijah leta 1988, potem pa spremljamo vzpone, padce in druge zapletene vijuge njunega odnosa. Toda – kako pisatelju uspe to zasebno zgodbo povedati tako, da skoznjo vendarle ugledamo tudi širšo sliko, se pravi slovensko najnovejšo zgodovino, njene vzpone, padce in druge zapletene vijuge? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Andreja Blatnika. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Škofji Loki dobri dve leti deluje restavratorsko podjetje s polnim imenom Restavratorski atelje Bogovčič, Triptih, d. o. o., to je družinsko podjetje, v katerem se že vrsto let ukvarjajo z restavriranjem likovnih umetnin. Predvsem s freskami, oltarji in slikami. Ustanovitelj in direktor podjetja je Luka Bogovčič, ki že več kot trideset let sodeluje pri restavratorskih posegih na stenskih slikah, leseni polihromirani plastiki, oltarjih ter slikah na platnu in slikah na lesu. Luka Bogovčič se je rodil v Kranju, vendar je tam preživel le tri dni, večino svojega življenja pa je preživljal v Ljubljani v Novem Polju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na srednji grafični šoli. Že od zgodnje mladosti je rad slikal, vendar je to pozneje opustil. Vmes je kot študent delal v knjigarni Kazina, v tem času pa je počasi že začel delati skupaj z očetom, akademskim slikarjem in priznanim restavratorjem Ivanom Bogovčičem. Ta je bil v tistem času vodja oddelka za stenske poslikave na Restavratorskem centru Republike Slovenije, kamor je Luka vse otroštvo zahajal na obiske. To sodelovanje ga je počasi usmerilo v restavratorstvo in kmalu so zaradi povečanega obsega dela ustanovili družinsko restavratorsko podjetje Triptih, ki letos praznuje petnajstletnico delovanja. Luka Bogovčič je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Pred desetletjem so na Festivalu slovenskega šansona prvič združili moči pevka Ani Frece, kitarist Marko Mozetič - Mozo ter tekstopisec in pisatelj Tomaž Letnar. Iz njihovega prvega šansona »Hotel za srečo« je zrasla istoimenska živa glasbena zasedba, ki jo poleg Ani in Moza sestavljajo še en kitarist Marko Čepak - Maki, harmonikar Zmago Štih in kontrabasist Nikola Matošić. Njihov prvenec »Hotel za srečo« nas v desetih pesmih v ritmu gipsy swinga odpelje med pripovedi z ženskega zornega kota, ki so jih za Ani Frece napisali Tomaž Letnar, Marko Mozetič - Mozo in Joseph Nzobandora - Jose.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.

Živali s kmečkega dvorišča niso hotele biti slabše od ljudi. Zakaj ne bi tudi one uporabljale čudežne naprave?
Pripoveduje: Brane Grubar.
Napisal: Dragan Milkovič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Poslušano neposredni prenos koncerta zasedbe Moonlight Sky in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Tadeja Tomšiča iz Siti teatra v Ljubljani.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Mimobežno srečanje med očetom in sinom. Trpko zabavna zgodba je posneta po besedilu istoimenske proze ameriškega avtorja, njeno bistvo pa še poudarja režiserjeva odločitev, da oba, očeta in sina, upodablja isti igralec.

Avtor besedila: John William Sheever\t
Avtor prevoda: Vlado Senica \t
Avtor priredbe: Jože Valentič\t
Režiser: Igor Štromajer\t
Dramaturg: Pavel Lužan
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc\t
Asistent zvoka: Zmago Frece\t

Oče in Sin: Dario Varga\t
Natakar: Boris Mihalj \t
\t
Traja: 9'36''
Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 1992.

Pomembna zvrst proze Franja Frančiča v zadnjem času postaja črtica - oblikovno se avtor z njo še vedno opazno navezuje na Cankarja in Gruma, vendar ji da nezgrešljivo svoj, frančičevski pečat. To smo lahko opazili že v njegovih treh besedilih, ki so se uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka pretekli mesec, podobno pa je z izbranimi črticami v tokratni oddaji. Naslov ironično namiguje na vse prej kot lepo življenje otroka, ki odrašča v problematični družini.

Manudigital Meets Rastar All Stars Vol. 1. Pariški glasbenik, avtor, DJ in producent Manudigital se je v navezi s triom kitarista, bobnarja in basista lotil posodobitve izbranih skladb iz arhiva založbe Rastar.