V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf podali iz poznih 30-ih let v prvo polovico 40-ih 20. stoletja. Gre za obdobje, v katerem je Édith prvič zapela številne šansone mnogih avtorjev, s katerimi je nato sodelovala vse do konca življenja, kot so bili Henri Contet, Marguerite Monnot in Michel Emer, pod marsikatero pesem pa se je podpisala tudi sama. K poslušanju Édith Piaf vas vabi Miha Zor.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Na današnji dan že več kot 1.200 let obhajamo praznik vseh svetnikov. Najprej so ga praznovali v Rimu, potem pa se je razširil po celotni Evropi. V prvih stoletjih so se najprej spominjali samo mučencev, počasi pa je ta spomin prešel na vse svetnike. Papež Gregor IV. je že leta 827 ukazal, naj se prvega novembra v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. V zgodovini sta se oblikovala dva razloga za današnji praznik. Prvi je bil, da je število svetnikov tako naraslo, da se jih ni bilo mogoče več spominjati pri bogoslužju. Drugi razlog pa je bil, da bi na praznik vseh svetnikov popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustimo.

V knjigi Leto svetnikov beremo, da je praznik vseh svetnikov predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so se porazgubili v množici svetih. Vsak dan v letu imamo namreč na koledarju imena svetnikov, ki jih je Cerkev kot take uradno razglasila, danes pa se spominjamo nešteto mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih, ob svojem delu; pa tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, v pisarni, na polju; številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših načrtov in sredi dela; pa nepreglednih množic starih, zapuščenih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zapostavljenih ljudi, ki so v preizkušnjah dozoreli za nebesa … Med svetniki so tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, a so znali v vsem iskati dobro, znali so iskati in najti Boga.

Ob današnjem prazniku se mi misel ustavlja ob besedah sv. Avguština, ki je odgovoril na vprašanje Kaj je potrebno, da nekdo postane svet? Njegov odgovor je bil zelo kratek, jasen, jedrnat. Potrebno je samo »hoteti«. Potem sam sebi pravi: Če so to zmogli svetniki, potem bom zmogel tudi jaz. Kot svetnik je to dokazal tudi s svojim življenjem.

Človek ob današnjem prazniku dobi občutek, da ne praznujemo le dneva spomina vseh svetnikov, ampak praznik za nas žive, ki smo še sredi življenja, ki smo še na poti. Današnji praznik nam želi približati misel, da postati svetnik ni samo za izbrane, za najboljše, za popolne, temveč ima vsak izmed nas odprta vrata svetosti. Naj bodo besede svete Matere Terezije spodbuda tudi za nas: Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Na prvem programu skladba Lipa zelenela je, ponarodela pesem primorskega pesnika Miroslava Vilharja, ki jo je napisal sredi 19. stoletja. Uglasbil pa jo je skladatelj in dirigent Davorin Jenko. Skladbo Lipa zelenela je bo zapel Akademski pevski zbor Tone Tomšič.

Iz ljubljanske župnije svetega Rešnjega telesa v Podutiku na praznik vseh svetih neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Marko Čižman, poje pa Mešani pevski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Dušana Ješelnika.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

V minulih mesecih so svet pretresla odkritja na stotine neoznačenih grobov otrok, ki so med letoma 1831 in 1996 obiskovali državno financirane večinoma katoliške internate v Kanadi. V tem obdobju je bilo približno 150 tisoč otrok staroselcev za več let nasilno ločenih od svojih družin in nastanjenih v internatih, kjer so bili podvrženi fizičnim in spolnim zlorabam ter podhranjenosti. Ta sistem je bil žal izjemno učinkovit v brisanju kulture in jezika staroselcev, posledice takih politik asimilacije pa segajo tudi v današnji čas.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dan spomina na mrtve ni le dan, ko se spomnimo pokojnih, ki so nam bili blizu, ampak je tudi dan premišljevanja o minevanju in praznik živih. V današnji praznični oddaji Hvalnica življenju so o svetosti našega obstajanja, o njegovi podarjenosti in presežnosti, o minevanju in o radosti bivanja spregovorili katoliški duhovnik, pisatelj in duhovni zdravilec pater Karel Gržan, zdravnica Helena Sapač ter duhovni animatorki Maja Kenda in Milena Janel.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Čarovničina črna muca si prebarva kožuh.
Pripoveduje: Vladimir Jurc.
Angleška pravljica.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca vsako leto drugo nedeljo v marcu pripravi koncert Koroška poje. Zaradi epidemičnih razmer je koncert, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, letos potekal virtualno. Pod geslom Pesem nas povezuje so se znani koroški slovenski glasbeniki in glasbenice poklonili trem skladateljem, ki so med koroškimi Slovenci pustili pomemben pečat in vplivali na njihovo pestro glasbeno ustvarjalnost. Skladbe, ki so jih napisali Anton Nagele, Josip Ipavec in France Cigan, so prepletli s priredbami slovenskih ljudskih pesmi, z deli sodobnih koroških slovenskih glasbenikov in s popevkami. Vse to je obogatila še poezija. Prisluhnite vnovič!

V minulih letih smo v Naših poteh že kar dobro raziskali šege in navade nekaterih Romov v Sloveniji, ki jih še dandanes ohranjajo ob dnevu spomina na mrtve. Tokrat smo se ob 1. novembru pogovarjali z Marijo Baranja, ki ustvarja tako cvetlične kakor tudi suhe aranžmaje in ostalo dekoracijo za različne priložnosti, ki jih nato prodaja v tujini. Sprehodili se bomo tudi skozi tri naselja v Prekmurju in preverili kaj se na ta dan znajde na praznični mizi pri Romih. Prinašamo pa še informacije s srečanja v Črnomlju, kjer so naslovili izzive in možnosti izobraževanja tamkajšnjih Romov.

Prvi ponedeljek v mesecu bo znova čas za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Lačhi rat zasedbe Romano Glauso ter Ciganica v belom v izvedbi Male mestne muzike. Na tujem delu se za glasove potegujeta Čhave Romane.CZ skladbo Vičinav me le Romen ter Marina Heredia z Mil Colores.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Womex 2021 – prvič. Od daleč čez sredo in četrtek. Retimbrar - Galandum Galundaina - Vitorino Salomé - Pongo - Bab L’ Bluz - Naissam Jalal.

Dan spomina na mrtve se bliža koncu, končajmo ga z razmislekom o življenju, družbi in smrti, kot ga je v ciklu pesmi Z grobov izrazil Simon Gregorčič. Pesmi interpretirata igralca Ana Facchini in Kristijan Guček.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.