Ljubezen do gline ji je bila položena že v zibko. Sčasoma je dodala še ljubezen do oblikovanja, različnih kultur in zanimanje za to, kako ljudje živijo. Teja Hlačer se je izdelovanja keramike učila tako pri tradicionalnih lončarjih kot v najbolj priznanih mednarodnih šolah za keramiko, vmes študirala etnologijo in kulturno antropologijo ter se izpopolnjevala v kiparstvu, slikarstvu in risanju. Mednarodno priznana keramičarka zdaj razstavlja po vsej Evropi, svoje znanje pa predaja tudi v različnih središčih za keramiko po svetu. Kako in zakaj 'glino oblikuje v večnost', bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl po polnoči.

Napoved:
V današnji rubriki Drugi pogled bomo spoznali Olgo Burlachenko, ki je rojena v Ukrajini, v Slovenijo pa je prišla, ko je bila stara le 14 let. Kakšni so njeni spomini na življenje v drugem največjem mestu v Ukraijni, kako se je privadila na življenje pri nas, katere so bile največje ovire in kako danes lahko primerja Ukrajince in Slovence – o vsem tem sta govorili s Tadejo Bizilj.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Danes naj bi se v Glasgowu, če je ne bodo podaljšali, uradno končala podnebna konferenca Združenih narodov. V razpravah, kako bi se izognili grozečim podnebnim spremembam, sta pomembno mesto imela tudi pogozdovanje in boj proti preveliki sečnji gozdov. O njihovem pomenu v današnji Duhovni misli razmišlja okoljevarstvenik Anton Komat.

V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so pred dnevi odprli novo razstavo "Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji", ki bo na ogled vse do konca leta 2022.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Les za lastnike gozdov ne predstavlja največjega dohodka, če obvladajo permakulturni način gospodarjenja z gozdovi, t. i. fruit forrest, pravi Matjaž Levičar, čebelarski inštruktor in občasni svetovalec za permakulturno kmetijstvo v jugovzhodni Aziji. Kakšno bogastvo gozda pri nas predstavljajo gobe, borovnice, kostanj in čebelarstvo, bomo slišali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo Matjaž Levičar odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Kanadski glasbenik Neil Young praznuje 76. rojstni dan, slišali bomo njegovo skladbo iz leta 1989 Rockin' in the free world.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Preostali poudarki oddaje:
Veliki projekti v Sevnici in Dravogradu.
Na Bledu na kanalizacijo priključujejo še zadnje objekte ob jezeru.
Z nakupom knjige lahko v okviru društva Humanitarček pomagamo ranljivim starejšim do toplega obroka.
Na Cérju na robu kraške planote zasadili že polovico površin, prizadetih v požaru leta 2019.

Na delu belorusko-poljske meje spremljamo humanitarno dramo migrantov, ki so nasedli beloruskim obljubam o varnem odhodu v EU. Poljska vlada je odgovorila z več kot deset tisoč vojaki in rezilno žico. Varšava zavračo humanitarno pomoč in trdi, da ščiti skupno evropsko mejo. Sklepni dokumenti podnebnega vrha v Glasgowu ponujajo upanje za rešitev globalne okoljske krize. A sveta ne ogrožajo samo humanitarne in podnebne krize; kot opozarja živžgačka Francis Haugen, je omrežje Facebook škodljivo za zdravje in varnost naših družb in demokracij.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Evropa je spet svetovno središče pandemije covida-19, slovensko zdravstvo pa na robu zloma. Ob pozivih k cepljenju smo poslušali grožnje z Bergamom, ob uvajanju novih ukrepov v šolstvu pa o njihovi neizvedljivosti. Na pragu zahtevnih odločitev o zelenem prehodu smo menjali vodilne v energetiki, po mnenju kritikov zaradi političnih in ne poslovnih motivov. Novo ekipo čaka tudi uresničevanje pogajalskih dosežkov dvotedenske mednarodne podnebne konference - ocenjujemo jih z našo komentatorko v Glasgowu. Nespoštljivi minister Vizjak je z vulgarnimi izjavami glede sodnikov izgubil zaupanje koalicijske partnerice. Komentiramo tudi, kakšnega ustavnega sodnika smo dobili v četrtem poskusu izvolitve in kakšno ustavno sodišče za vsaj prihodnja štiri leta. Zaskrbljeno spremljamo stopnjevanje napetosti na poljsko-beloruski meji, kjer plin in ljudje postajajo orožje hibridne vojne med beloruskim režimom in evropsko unijo. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Barbika pomotoma odnese knjigo iz trgovine.\t\t\t\t\t
Pripoveduje: Darja Reichman.\t\t\t\t\t\t\t
Napisala: Milena Miklavčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Če samo s kotičkom očesa ošinemo slikarska dela Uroša Weinbergerja, bomo najbrž pomislili, da umetnik po vsej verjetnosti živi v neki vzporedni, srečni realnosti – na njegovih platnih namreč neutrudno žarijo rožnata, rumena, turkizna in svetlo zelena barva, ljudje so v kopalkah, ne manjka niti palm in otroških igrišč. Če pa Weinbergerjeve stvaritve pogledamo le malce bolj pozorno, ugotovimo, da s svetom, ki ga upodablja, nekaj vendarle ni v redu. Barve so morda res svetle in žareče, a ni se mogoče znebiti vtisa, da so pravzaprav presvetle in brez prave globine, nekako klavrno neonske so. In Weinbergerjevi kopalci, njegove palme, igrišča in podobni motivi so vsi po vrsti videti neskončno osamljeni, derealizirani, izgubljeni. Vtis je, da se bodo, naslikani v istih zadušljivo veselih barvah kot njihova okolica, zdaj zdaj zlili s to okolico, se pogreznili vanjo in kratko malo izginili. Sploh pa: kaj neki je tisto tam na nebu – kamera, ki nadzira? Dron, ki strelja? Virus, ki pikira naravnost v naša pljuča? – Ne, Uroš Weinberger po vsem sodeč ne živi v vzporedni, srečni resničnosti ... bi pa utegnil biti prerok (ali vsaj izjemno pronicljiv poročevalec iz) neoliberalnega, kužnega, nasilnega, podnebno pregretega, histerično hedonističnega, dehumaniziranega sveta, ki se – dlje ko trajajo naše krize, recimo zdravstvena, ekološka, politična in socialna – zdi vse bližji in vse verjetnejši. Pri tem pa velja posebej poudariti, da Weinberger, ki se je nedavno znašel tudi na prestižnem seznamu stotih najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov današnjega časa, takih slik ni začel ustvarjati šele v zadnjih, koronskih mesecih, ampak to slikarsko poetiko potrpežljivo razvija že leta. Kako mu torej uspeva držati prst na pulzu naše sodobnosti; kako mu uspeva prepoznavati obrise prihajajočega sveta, v katerega se, kot kaže, levi naš sedanji čas? – Odgovor smo iskali v Kulturnem fokusu, ko smo ob robu njegove nove razstave Projectories v ljubljanski galeriji Generali pred mikrofonom gostili prav Uroša Weinbergerja. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.

V oddaji se bomo najprej ustavili na letošnjih 5. Dnevih novega slovenskega filma, ki se nocoj končujejo v Sarajevu, seznanili vas bomo z jesenskim dogajanjem pri slovenskih rojakih v Rumi v Srbiji, potovali pa bomo tudi v Nemčijo in se s Karolino Štuhec Meglič med drugim pogovarjali o delovanju kulturnega društva Slovenija v Sttutgartu. Ustavili pa se bomo tudi na Martinovanju v Angliji, ki ga je organiziralo društvo VTIS , opisala pa ga bo gospa Evelina Ferrar, članica odbora skrbnikov Britansko - Slovenskega društva, ki bo pripovedovala tudi o drugih aktivnostih društva in aktualnem dogajanju na Otoku.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V okviru petkovega ciklusa Literarnih nokturnov Na valovih humorja bomo tokrat poslušali dve kratki besedili Janeza Severja. Janez Sever je bil napovedovalec na našem radiu in urednik propagandnih oddaj, hkrati pa tudi član radijske igralske skupine, znan kot odličen interpret otroških radijskih iger. Slišali bomo torej njegovi humoreski Športnik in O bolhici.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.