Med več kot 11.000 slovenskimi čebelarji je čebelark le za vzorec. Še manj je tistih, ki so ljubezen do čebelarstva spremenile v uspešno poslovno pot. Niki Pengal je to uspelo, zimenom Gospodična Medična že nekaj let trži čebelje pridelke, predvsem pa svoje apiterapevtsko znanje. Da bi apiterapijo in čebelarsko tradicijo približala širši javnosti in zlasti otrokom, je na letošnji svetovni dan čebel izdala tudi knjigo Skrivnosti Gospodične Medične. Del teh skrivnosti bo delila v pogovoru z voditeljico Andrejo Čokl po polnoči.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ne samo presušena zemlja, tudi ljudje se napajamo ob izvirih. Le da naše bivanje na zemlji napajajo številni izviri, ki se izlivajo v življenjski studenec. Ne, naši izviri, iz katerih želimo piti čisto in zdravo vodo, ne izvirajo samo iz majhnih in neznatnih skalnih razpok pod mogočnimi skalami, kjer ni človeške umazanije. Izviri, iz katerih se napajamo in črpamo moči za našo osebnostno rast in sobivanje, izvirajo iz medčloveških odnosov: doma, v šoli, v župnijskih občestvih, na delovnih mestih …
Tako kot zemlja, ki se že dolgo ni napojila čiste vode, ne more roditi sadov, tako je tudi z nami. Če vodo zajemamo samo iz umazanih in zastrupljenih studencev, potem ne moremo roditi zdravih in močnih sadov.
Ali ste se kdaj, cenjeni poslušalci in poslušalke, po dolgotrajni suši zazrli v zemljine razpoke? Ste opazili, kako različne so? Navpične, prečne, vzdolžne … vse do tistih najglobljih, prelomnih razpok. Če je suša dolgotrajna, potem seme, ki smo ga zasejali v zemljo, preneha kaliti in brsteti. Da si zemlja opomore, je potreben nov izvir čiste vode.
Tako je tudi z nami. Ko med nami zaradi človeške suše zazijajo globoke razpoke in se naše brazde zaradi rušilne sile prelomijo, potrebujemo novih in čistih izvirov vode. A začeti moramo zajemati v globokem studencu. Veliko lažje je preorati zemljo in preobračati brazde, da jo pripravimo za novo rast, kot pa orati po razbrazdani in prelomljeni človeški duši.
Razpoke, ki smo jih sposobni zadati drug drugemu, so trdovratnejše od razpok v zemlji. Ne poznajo se samo na obrazu. Te so vsaj vidne, in zaradi njih smo lahko kdaj pa kdaj deležni tudi usmiljenja. Najbolj bolijo tiste ostre, neopazne in pritlehne razpoke, ki prizadenejo našo notranjost. Ne, ljudje nismo drug drugemu samo studenec čiste in zdrave vode. Zastrupljeni smo z napuhom, samovšečnostjo, ljubosumjem, sebičnostjo …
Ko se v naših studencih nabere preveč umazanije, sirkova krtača pomaga bolj malo. Čaka nas dolgo ribanje s krtačo iz žice ali celo iz jekla. Mogoče bo ta dovolj močna, da bo očistila in zgladila našo umazanijo. A v studencu bodo še vedno ostale razpoke, ki ne bodo držale vode.
Kako spolzke so lahko stopnice, ki vodijo k našemu izviru. Po njih ne hodimo sami, in če stopnice nimajo postavljene ograje in zaklenjenih vrat, po vodi bredejo tudi drugi ter za seboj puščajo blato.
Čeprav smo majhen izvir, lahko postanemo reka in drug drugemu izvir žive vode. Le zastrupiti ga ne smemo.
Zato ne pozabite. »Studenec v istem izviru ne more biti hkrati sladek in grenek? Tako kot smokva ne more roditi olive ali trta smokve? Tako tudi slan izvir ne more dati sladke vode.« (Prim. Jak 3,11–12.)

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Najpozneje do prvega julija mora delodajalec izplačati delavcu regres za letni dopust. Najmanjše izplačilo mora biti v višini minimalne plače. Kolikšen regres dobijo delavci, ki so na bolniškem in porodniškem dopustu, tisti, ki niso vse leto v istem podjetju? Izplačilo regresa je neločljivo povezano z letnim dopustom. Kakšna so pravila pri izrabi letnega dopusta? Na vprašanja odgovarja odvetnica Tina Šnajder, specialistka za področje delovnega prava.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Kako ohraniti pozitivno družinsko življenje, ko se v družini rodi otrok s posebnimi potrebami? Ko se staršem zruši svet in s tem načrti za otrokovo prihodnost? Kako poskrbeti za sorojence, da ne ostajajo zapostavljeni ob skrbi staršev za takega otroka? Kako ohraniti dober partnerski odnos in preprečiti izgorelost staršev, otroku pa omogočiti brezskrbno otroštvo kljub drugačnosti? Gostja oddaje Med štirimi stenami bo mama otroka s posebnimi potrebami in vodja osebne asistence pri Zvezi Sonček Violeta Suhadolnik, ki bo na podlagi svoje osebne izkušnje osvetlila stanje, v katerem se čez noč znajdejo starši otrok s posebnimi potrebami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih ter tujih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi eden od najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Njegova zvestoba slovenstvu, slovenski kulturi in jeziku ostaja navdih, bil je človek izjemnega naboja, vedel je, kaj je absolutno zlo in kaj ljubezen, pa so le nekateri pokloni ob njegovi smrti.
Druge teme:
Ministrski kandidatki Tanja Fajon in Dominika Švarc Pipan uspešno skozi sito parlamentarnih odborov
Članice Unije še vedno brez soglasja o šestem svežnju sankcij proti Rusiji
Novinarji RTV Slovenija ne vidijo razloga za preklic stavke

Drugi poudarki iz oddaje:
-Močna burja v Vipavski dolini poškodovala kot tri četrtine češenj
-Mariborčani na nogah zaradi najemniških stanovanj za mlade
-Po festivalu cvička v Novo mesto prihaja glasbeni festival Sem glasba, sem mesto

NAPOVED.
Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjeni plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Med drugim je eden od najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih v drugi svetovni vojni. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in velik Evropejec. Vedno je bil kritičen do Evropske unije in nikoli do evropske ideje. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi in kritični misli, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Goranom Deklevo.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ste v teh pomladnih dneh kdaj srečali veter?
Pripoveduje: Janez Eržen.
Bolgarska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1977.

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.

Anticiganizem je ideologija, ki vzpostavlja temeljne razlike med romsko in večinsko populacijo ter se kaže v številnih predsodkih in stereotipih v odnosu do Romov. Ob tem pogosto naletimo še na rasizem in diskriminacijo. Odgovor na vprašanje kako se to kaže pri Romih v Sloveniji smo iskali na posvetu, ki ga je pripravil Slovenski etnografski muzej. Ob mednarodnem tednu prostovoljstva smo preverili ali so tudi Romi in predvsem v katerih regijah aktivni prostovoljci? Zaposlovanje Romov ostaja eden od izzivov romske skupnosti, pa vendar obstajajo tudi primeri, ko se ti izkažejo za zelo dobre delavce. Prinašamo zgodbo mladega Roma iz Prekmurja, ki je zaposlen že od praga polnoletnosti. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Mizar, institucija makedonskega temnega vala. Mizar se je z močnim spojem temnega vala in makedonske in bizantinske glasbene tradicije uvrstil med najbolj samosvoje alternativne rokovske fuzijske skupine nekdanje skupne države.

Borisa Pahorja (1913-2022) sta v dolgem ustvarjalnem obdobju pritegovali predvsem dve temi: doživetje uničevalnih taborišč med drugo svetovno vojno - to je opisal v romanu Nekropola, in izpostavljen položaj slovenstva v Trstu.
Boris Pahor je bil kot otrok priča fašističnemu požigu Narodnega doma v svojem rojstnem mestu Trstu. Med drugo svetovno vojno se je pridružil osvobodilni fronti, leta 1944 pa so ga nemške oblasti poslale v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Pozneje so ga prestavili še v druga taborišča. Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka Republike Slovenije in francoskega reda legije časti.
V kratki zgodbi Metulj na obešalniku iz zbirke Grmada v pristanu opiše izživljanje fašistov v šolah.

Interpret: Aleš Valič
Režiser: Jože Valentič
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Urban Gruden
Urednik oddaje: Matej Juh
Leto produkcije: 2020

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.