Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 12. avg. 2022

Prvi • Pet, 12. avg.

00:00
Poročila

V nočnem programu bomo slišali ponovitev zadnje epizode podkasta Med šestimi strunami, v kateri smo se pogovarjali s kraškim mojstrom šestih strun, skladateljem in glasbenim pedagogom Marko Čepakom - Makijem. V mlajših letih je »žagal« v različnih metalskih zasedbah, potem pa ga je zamikal džez. Improvizacija je bila vedno del njegovega igranja, zato se je po končanem študiju kemije vpisal na akademijo za glasbo v Trstu in študij uspešno dokončal. Je eden redkih kitaristov, ki glasbo iz kitare izvablja z neverjetno lahkotnostjo gibov. O glasbi, kitarski tehniki, življenju in še čem se je pogovarjal z voditeljem Andrejem Prezljem.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

Prvi jutranji program se avgusta ob sobotah prebuja v planinskih kočah in tam nastaja tudi jutranja rubrika Lokalni junak. Robert Polajžer in Marjana Kočivnik sta od leta 2020 najemnika Planinskega doma na Slivnici. V dveh letih sta izvedla temeljito prenovo, tako gradbeno kot tudi vsebinsko, ter tako priljubljeni planinski postojanki dala svoj pečat. Kako so ju sprejeli pohodniki in kakšne načrte še imata, sta na terenu, živo, izvedela Nadia Petauer in Jure K. Čokl.

02:35
Ponovitev

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Solon, sicer grški politik iz 6. stol. pr. Kr., je v zgodovini filozofije znan po svoji modrosti, tako da so ga že kmalu prištevali med sedmerico modrecev. Potem ko je v Atenah uvedel številne reforme, se je umaknil iz političnega dogajanja in odšel na večletno potovanje. Med drugim je prispel tudi na dvor kralja Krojza v Mali Aziji, ki je takrat veljal za najbogatejšega vladarja.
Kralj ga je velikodušno sprejel, ga obilno pogostil, po nekaj dneh pa je služabnikom naročil, naj Solona pospremijo po njegovi palači in mu razkažejo vse bogastvo in druge dragocenosti. To priložnost je izkoristil tudi za to, da je Solona povprašal, kdo je po njegovem mnenju najsrečnejši človek na svetu – želel si je seveda, da bi modrec zaradi tolikšnega obilja dobrin in moči prav njega imel za najbolj blaženega. Solon naj bi nekoliko pomislil in nato odgovoril, da je to Atenčan Telos. Krojz se je izjemno začudil in hitro pobaral modreca, kdo je ta človek, saj zanj ni še nikdar slišal.
Solon mu je dal tak odgovor: »Telos je živel v obdobju, ko je njegova skupnost dobro uspevala, imel je sinove, ki so bili lepi in tudi dobrega značaja, doživel je visoko starost, tako da je lahko videl odrasti celo svoje vnuke, ki so vsi preživeli. Tudi njegova smrt je bila nadvse veličastna, kajti padel je v bitki med Atenčani in njihovimi sosedi Elevzinci – umrl pa je v trenutku, ko je poskušal pomagati svojim prijateljem. Atenci so ga počastili z javnim pogrebom na kraju, na katerem je padel, in mu podelili najvišja odličja.«
Solonov odgovor je bil popolno nasprotje tistega, kar je pričakoval Krojz: naziv najsrečnejšega človeka na svetu je namesto kralju pripisal sicer neznanemu in nepomembnemu atenskemu državljanu. Temelja sreče ni videl v denarju, bogastvu in materialnih dobrinah, pač pa je poudaril drugačne vrednote, ki jih tudi dandanes pogosto prezremo: Telos je bil srečen, ker je živel preprosto življenje v sožitju s skupnostjo in ohranjal dober značaj, uspelo pa mu ga je prenesti tudi na svoje otroke. Imel je srečo, da je doživel rojstvo svojih vnukov, od katerih ni nobeden hudo zbolel ali umrl v otroštvu. In ne nazadnje, izkazal se je za človeka, ki ljubi svojo domovino in sodržavljane ter je pripravljen zanje dati tudi življenje, to pa se mu je povrnilo z najvišjimi častmi po smrti.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar, 12. avgust

06:15
Vreme z meteorologom

V noči s petka na soboto bo vsakoletna največja brezplačna nočna predstava zvezdnih utrinkov. Strokovno se jim reče meteorski roj Perzeidov, ljudsko izročilo pa jih imenuje Solze svetega Lovrenca (v največjem številu se namreč pojavljajo okoli 10. avgusta, ko goduje sveti Lovrenc). Letos bo opazovanje zakrivala svetla polna luna, a Petek brez pravila pri astronomu Maticu Smrekarju vseeno poizveduje, zakaj ljudje tako radi pogledujemo v nebo in zakaj nas vedno znova prevzamejo tovrstni pojavi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

07:35
Gorski/morski poletni oddih ARSO

08:00
Poročila

V petkovem Svetovalnem servisu bo dišalo po morju. Čeprav vas zagotovo ne bomo ovirali niti pri tem, da bi si ob pomoči našega gosta, kuharskega mojstra Jakoba Polajžerja, pripravili sladkovodne ribe. Najprej bomo seveda preverili, ali so sveže in zdrave, nato pa pripravili lonce, ponve, pekače in zakurili žar. Tudi na morske sadeže ne bomo pozabili, povedali bomo, kako jih pripraviti, da ne bodo preveč »gumijasti«. Pridružite se nam, delite kakšen svoj recept ali vprašajte, kar vas zanima.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

10:00
Poročila

10:05
Imported Break 10:05:00

11:00
Poročila

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige.

12:00
Poročila

Jakob Aljaž na Kredarici zgradil kapelo.
Predavateljica francoske književnosti.
Spomin na organizacijo TIGR.
Koper in Maribor povezana z avtocesto.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Mladinske organizacije ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozarjajo na že dolgo nerešena vprašanja slabe dostopnosti do stanovanj in služb ter na stiske, ki ta boj spremljajo. Želijo si svetle in zelene prihodnosti, ki jo je treba začeti ustvarjati takoj.

Druge teme oddaje:
- Ljubljanski zdravstveni dom uvaja nov način elektronskega naročanja
- FBI naj bi na posestvu Donalda Trumpa iskal dokumente, povezane z jedrskim orožjem
- V Dutovljah se začenja praznovanje ob 50-em prazniku terana in pršuta

- Gorenjska ob novih turističnih rekordih poka po šivih
- Kmetom na Goriškem je za namakanje dovoljeno uporabljati vodo iz hidrantov
- V vinogradih na vzhodu države se že oglašajo klopotci, ki naznanjajo začetek zorenja grozdja

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Evropa je zaradi suše še naprej v plamenih, nizki vodostaji rek pa skrbijo kmetovalce in industrijo. Vojna v Ukrajini ne izgublja zagona, več eksplozij je pretreslo tudi polotok Krim.
V Labirintih sveta bomo govorili tudi o kitajskih grožnjah Tajvanu ter o nedavnem obstreljevanju med Izraelom in palestinskim gibanjem Islamski džihad.
\t

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

18:15
Obvestila

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Težave pri sestavljanju računalnika.\t\t
Pripoveduje: Boris Ostan.
Napisal: Tomo Kočar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Priznajmo, leta 2022 bi težko komu storili večjo medvedjo uslugo, kakor da ga razglasimo za moralista. Nekaj duhamornega in puščobnega pa hkrati pedantnega, rigidnega in sitnega je v konotacijah, ki jih danes zbuja ta beseda, kajne. Kdo neki pa bi hotel sedeti pri miru in v tišini ter si pustil brati levite nekomu z večvrednostnim kompleksom?!
In vendar smo se prav moralistom posvetili v tokratnem Kulturnem fokusu. To pa seveda zato, ker besedo že dolgo uporablja literarna zgodovina, da bi z njo vrednostno nevtralno opisala enega najvplivnejših, najpomembnejših tokov v francoski književnosti 17. in 18. stoletja. Z njo pač literarni znanstveniki opisujejo niz pisateljev od Pascala in La Rochefoucaulda do Vauvenarguesa in Chamforta, ki so pisali kratke, jedrnate, do popolne jezikovne briljance izbrušene misli, maksime in aforizme, v katerih so skušali s težko ulovljivo mešanico neutrudne zvedavosti, etične strogosti in vedrine duha navsezadnje izreči ključne, povsod in vselej veljavne resnice o človeški naravi, predvsem, kajpada, tiste, ki se nanašajo na naše pomanjkljivosti, samoprevare in zablode.
Zdi se, da je pisanje francoskih moralistov koreninilo v ostroumnem opazovanju ljudi in njihovega vedenja tako v javni kakor zasebni sferi. In kdor bi zdaj pomislil, da ljudje danes zagotovo živijo čisto drugače, kakor so Francozi v 17. in 18. stoletju, se velja spomniti, da je Chamfort, čigar Maksime in misli so po zaslugi prevajalskih naporov francista in predavatelja na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Primoža Viteza nedavno izšle v prestižni Knjižnici Kondor, napisal tole: »Družba pogosto pritiska na moške, ženske pa potepta v prah.« Pa ne le to; Chamfort je o svoji domovini zagodrnjal tole: »Francija je dežela, v kateri je včasih koristno, če človek razkazuje svoje napake, zmeraj pa nevarno, če pokaže kakšno vrlino.« In mož je tudi avtor tele transhistorične modrosti: »Uspehi rodijo še več uspehov, denar rodi še več denarja.«
So Chamfort in drugi moralisti torej naši sodobniki, ki jih je absolutno nujno brati? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Vitezom iskali v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.

21:00
Poročila

Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj, in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, v katerem zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in govoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Sead Fetahagić se je rodil v Žepčah v Bosni in Hercegovini leta 1935, piše prozo ter gledališke, radijske in tv igre ter filmske scenarije. Njegovo pisanje uvrščajo v moderno bošnjaško prozo z elementi eksistencializma. Za cikel oddaj Na valovih humorja smo izbrali njegovo kratko zgodbo Trenutek.

Prevajalec Štefan Kutoš,
interpret Robert Prebil,
režiser Jože Valentič,
tonski mojster Nejc Zupančič,
urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram.
Produkcija 2015.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov