Zvok je naša prva zaznava zunanjega sveta, umetnost poslušanja pa se začne že v prenatalni fazi. Kako pomembna je zvočna umetnost za dojenčke in kakšno popotnico za življenje dobi otrok, ki odrašča v varnem zvočnem okolju, se bomo v noči na nedeljo pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko, doktorico Katarino Kompan Erzar. Predstavili pa bomo tudi projekt novih zvočnih iger za dojenčke, ki nastajajo v okviru mednarodnega projekta B-Air.

V izbranih dvoranah Art kino mreže po Sloveniji si lahko ogledate Začetek, prvenec gruzijske režiserke Dee Kulumbegašvili, enega od najbolj mračnih filmov, kar smo jih v zadnjih letih gledali na platnih slovenskih kinematografov, je zapisal naš filmski kritik. Začetek bomo kritiško ovrednotili prav tako kot nov film z oskarjem nagrajenega ameriškega režiserja Jordana Peela, ki je s prvencem Zbeži! lestvico gledalčevih pričakovanj postavil zelo visoko, s tretjim filmom Nak pa svojih ambicij ni prav nič zmanjšal. Prihodnji teden se na več ljubljanskih prizoriščih začenja mednarodni festival kratkega film Fekk, predstavil ga bo programski direktor Matevž Jerman, najprej pa se podajamo v Sarajevo, kjer se začenja 28. edicija pomembnega regijskega festivala z uglednimi, zvezdniškimi imeni in z močno slovensko zasedbo, ki se poteguje za več nagrad, eno pa bo celo podelila sama, nagrado za najmočnejši ženski pečat v svetu filma.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

V Svetem pismu ima ogenj močno simboliko. Res je, da je ogenj najprej sila, ki vse použije in ugonobi, zato se ga vsi bojimo. Toda Biblija tudi Ljubezen upodablja z ognjem. Tako pravi Visoka pesem, da nobene vode ne morejo pogasiti ognja ljubezni. Spomnimo se tudi, da so na binkoštni praznik ognjeni plameni krasili glave apostolov. Končno pa je že ognjeni steber hodil pred Izraelci, ko so šli iz egipčanske sužnosti in jih osvobajal.

Za kakšen ogenj gre, ko Kristus pravi, da ga je vrgel na Zemljo in da si želi, da bi se že vnel (Lk 12)? Vsekakor gre za ogenj ljubezni. Toda nadaljevanje besedila v današnjem evangeliju govori o tem, kako bo ta ogenj razčistil tudi naše medosebne odnose in da bo zahteval pristnost in resnico. To pomeni, da Kristusov ogenj človeka osvobaja samoljubja in ga odpira k drugemu. V osebnih odnosih, pa naj bodo še tako prijateljski in družinsko povezujoči, Odrešenik zahteva iskrenost in ne prenese sprenevedanja. Kristus želi povedati, da je njegova beseda beseda ljubezni, ki razkriva resnico, zato bo za marsikoga boleča.

Lep opis takšne ljubezni imamo tudi v današnjem berilu, ki opisuje zgodbo preroka Jeremije. Ne moremo reči, da aristokrat Jeremija, ki se je kot tak smel sprehajati po Jeruzalemskem dvoru, ne bi ljubil svojega ljudstva in svojega čudovitega mesta Jeruzalem. Zanju je bil pripravljen marsikaj pretrpeti. Toda prav ta velika ljubezen ga je silila, da je svojim rojakom govoril resnico. Kljub temu večina rojakov njegovim besedam resnice ni verjela. Ta resnica je bila zanje preveč kruta, da bi Jeruzalem padel Babiloncem roke. Raje so živeli v utvari, da se bodo napadalcev ubranili. Zato so, namesto da bi iskali premirje, Jeremijo pahnili v kapnico, da bi tam shiral. Toda našel se je jeruzalemski dvorjan, ki je bil sicer po rodu tujec, Etiopijec, ki mu je verjel in ga cenil. Zato je od kralja izprosil njegovo rešitev. Jeremijev čas smrti še ni prišel.

Evangeliji in preroška besedila nam razkrivajo, da vodi pot do plamteče ljubezni le prek resnice. Ne moremo poglabljati iskrenih medosebnih odnosov, če niso grajeni na pristnosti, iskrenosti in resnici. Prav v ljubezni lahko razodenemo tudi najbolj boleče reči. V ognju ljubezni je mogoče sprejeti resnico o sebi, o drugem in o svetu. Ljubezni ni mogoče premagati, mogoče pa ji je utrniti pot prek iskrenosti.

V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek je obiskala Mojca Delač.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Nejc je prepričan, da čarovnic ni. V vasi Hostnik pa verjamejo vanje …

Dramaturg: Ervin Fritz
Režiserka: Rosanda Sajko
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc

Deček Nejc – Gašper Jemec

Deklica Alma – Tina Smrekar

Gospodinjska pomočnica Fani – Stannia Boninsegna

Teta Olga – Nika Juvan

Pes Grant – Nace Simončič

Čarovnica Berta – Majda Potokar


Drugi igralci – Nada Bavdaž, Maja Šugman, Franček Drofenik

Uredništvo iganega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1989.

Tokrat poslušate: Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja; Mladinski pihalni orkester Musica Creativa; orkester Društva godbenikov iz Zreč; Mladinski pihalni orkester Frana Koruna Koželjskega Velenje, oddelek iz Šoštanja, na koncu pa oddajo sklene Pihalni orkester Musice Creative.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo«.
Maribor dobi dramatično društvo
Prevajalka knjig in filmov
Ljubljana priključena na javno električno omrežje

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja.

Zadnje tedne in mesece iz dežel na balkanskem polotoku ponovno prihajajo vznemirljive novice. Prostore nekdanje skupne države politika po novem imenuje »Države zahodnega Balkana«, novinarstvo uporablja izraz »regija,« nostalgiki pa jih še kar kličejo za »bivšo Jugoslavijo!« Nekoliko manj je oglaševano, da mnogo Slovencev, ali pač prebivalcev Slovenije, vsako leto obišče države južno od Kolpe. Ne le obal Jadranskega morja, temveč tudi notranjost. Ali kot turisti ali PA se vračajo v svoje rojstne kraje. Med vso to pisano množico, ki se poleti poti na balkanskih mejah, se je letošnjega avgusta znašel tudi Marko Radmilovič. Svoja doživetja in vtise je popisal v tokratni Nedeljski reportaži

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Nekaj o povezavi med prvim slovenskim taborom in Antonom Tomšičem, našim prvim poklicnim novinarjem in urednikom

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo zelo pomembno. V Ljutomeru se je avgusta 1868 več kot sedem tisoč udeležencev zavzelo za zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča. To je bil v monarhiji čas reform, ki sovpada tudi z začetkom izhajanja dveh časopisov, Slovenskega gospodarja (1867) in Slovenskega naroda (1868). V Sledeh časa, ki jih je pripravil Stane Kocutar, se bomo spomnili pomembne vloge časopisja in Antona Tomšiča (1842–1871) urednika Slovenskega naroda, ki ga štejemo tudi za našega prvega poklicnega časnikarja.

Lokalnega junaka smo tokrat poiskali na Gorjancih, kjer oskrbnik Blaž Mrhar z bratom skrbi, da se gostje Planinskega doma pri Gospodični spočijejo in okrepčajo z divjačinskim golažem v kruhovi skodelici. Ta jed je posebnost, ki jo ponujajo že 30 let. Za dom namreč družina Mrhar skrbi od leta 1977!

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Tako je, ko se oblaki igrajo - pokaži kaj znaš!\t
Pripoveduje: Mojca Ribič.
Napisala: Alenka Juvan.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Thomas Stearns Eliot (1888 – 1965) je eden najpomembnejših pesnikov 20. stoletja in osrednji avtor pesniškega modernizma v angleškem jeziku. S svojimi ustvarjalnimi metodami in razmišljanji o pesniškem ustvarjanju je odločilno oblikoval tudi sodobno poezijo. Eno njegovih najbolj znanih del je Pusta dežela (1922), ki je bilo najprej objavljeno v reviji, kasneje pa še v knjigi. Pesnitev je nastala v času Eliotovih osebnih težav, ima zapleteno strukturo, v kateri se nenehno menjujejo lokacije in časi ter perspektive govorca, hkrati pa gre v njej za nenavaden spoj satire in prerokbe. Ob stoletnici izida te pesnitve objavljamo prvo pesem iz Puste dežele in prvo pesem iz ciklusa Votli ljudje.

Prevajalec Veno Taufer,
interpret Matija Rozman,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Sara Želznik,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednik oddaje Gregor Podlogar.
Leto nastanka 2013.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.