Gostja po polnoči bo Ksenija Trs, že trideset let knjižničarka na potujočem bibliobusu Mariborske knjižnice. Pred letom dni je izdala svoj knjižni prvenec, avtobiografijo z naslovom Kdo se boji črnega moža. Njena pripoved je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo, čeprav jo je življenje temeljito preizkušalo. Tudi nadaljevanje noči bomo posvetili knjižničarstvu – predstavili bomo nagrajenca slovenske sekcije mednarodne zveze za mladinsko književnost, zaslužna za promocijo branja med mladimi. Gost bo tudi mladi kuharski šef Sebastjan Plevčak, ki želi prepričati čim več mladih, da izberejo poklice v gostinstvu.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zvezdnato nebo je od nekdaj navdihovalo pesniške duše pa tudi velike mislece. Vedno je šlo za vprašanje: kaj neki je za njim? Ali je tisto, kar ga presega, že večnost? Ali najlepše in z njim tudi ljubezen iz onkrajnosti ne prihajaj k nam vendarle prav prek zvezd?Razodetje apostola Janeza, ki je zadnja knjiga sveto pisemske zbirke, spregovori o ženi, obsijani z zvezdami. Takole pravi: »Na nebu se je pokazalo znamenje: žena ogrnjena s soncem in luna pod nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd (Raz 12). Tudi Jezusov najljubši učenec ne najde za lepoto in večno ženskost ustreznejših izrazov, kot so ožarjena telesa nebesnega svoda, med njimi pa je simbolnih dvanajst zvezd.Krščanska tradicija je v teh poetičnih prispodobah že zgodaj zaznala podobo Matere Marije. Podoba žene, ki se oblači v sončno svetlobo, ki stopa skozi lunini žarke in ki jo krasi skrivnost utripajočih zvezd, je venomer porajala vprašanje: Od kod je le prišla? In krščanski modreci so odgovarjali: iz zamisli samega Boga, ko je ustvarjal iz ljubezni ta naš ljubi svet! Zvezde na nebu in z njimi ženska lepota so samo zaslon, na katerega se ujame svetloba iz večnosti. Zaradi sledi večne svetlobe, ki odseva na obličju žene in v siju zvezd, bodo tudi te podobe postale najlepše razkritje Božje ljubezni in pomagale k nastajanju čudovitih bogoslužni besedil od sv. Efrema naprej. Tako ob sobotah tudi mi radi zapojemo hvalnico: »Vsa lepa si, Marija, in izvirnega madeža ni na tebi! Ti sijaj in čast Izraela …Devica najmodrejša, Mati preblaga!«Prav krščanski oče Efrem se je spraševal: Kdo si ti, ženska, ki si rodila malega leva? Rekli smo, da je Marija odsev večne lepote, zato združuje devištvo in materinstvo, dvoje najspoštljivejših stanj deklet in žena, ki ju najdemo v Svetem pismu.Toda ne pozabimo, v nadaljevanju 12. poglavja Janezovega razodetja besedilo pravi: »In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel narode z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu«. To pomeni, da Marija prek svojega otroka, ki ga je rodila, prek Kristusa, tudi sama prihaja nazaj k Božji ljubezni, iz katere je izšla. Podobno se dogaja tudi nam, ko se nam zazdi, da iz otroških oči sije zvezdnato nebo. Kot poje Prešeren: »Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči.«Današnji praznik Brezmadežne nam govori, da je bila Marija že od nekdaj izbrana za Lepoto, ki jo bo prek sija zvezd in otroških oči delila vsemu svetu.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.Tokrat se bo z nami po zimskih mariborskih zgodbah sprehodil Stane Kocutar.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

"Da te ni sram!" je marsikdo od nas slišal že v obdobju odraščanja, ko je kaj naredil/a "narobe". Za ta norobe pa potrebujemo skupnost in oči drugega. Zato se s sramom ne rodimo, ampak nam ga življenje na pot pripelje šele nekaj mesecev po tem. Sram je moralno čustvo, ki ima zelo močno izraženo telesno komponentno. Kaj je zdrav odziv na sram? Obstajajo ljudje, ki jih ni nikoli sram? Brezsramno o sramu se Mojca Delač v tokratni epizodi miniserije Možgani na dlani- Okrasje čustev, pogovarja s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan.

V decembru se v spletnih trgovinah znajde največ neizkušenih kupcev, ki zlahka naletijo na lažne spletne trgovine, trgovine s ponaredki dragih blagovnih znamk in prevare, ki so s tem povezane. Lažne trgovine goljufi ustvarijo za katerokoli blago, ki ga je sicer težko dobiti, kot so bili avgusta celo lesni peleti. V Svetovalnem servisu vas bomo spodbudili, da si pred nakupom vzamete 10 minut za preverjanje spletne trgovine. Naša gostja je Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Osnovna preiskava pri sumu na pljučnico je slikanje z rentgenom. »Večina pljučnic se popolnoma pozdravi v dveh tednih. Pljučnico, ki pa ne gre nazaj, je treba spremljati in slikati večkrat,« pravi radiolog mag. Igor Požek, ki vodi Radiološki oddelek Klinike Golnik. Nekatere pljučnice pustijo na pljučih trajne sledi, nekaterih pa na sliki še ni, čeprav klinični znaki že kažejo na vnetje. Kakšna je rentgenska slika tipične pljučnice? Katere pljučnice so najpogostejše v zimskih mesecih? Kakšne posledice na pljučih pusti covid? V Ultrazvoku na vprašanja Iztoka Konca odgovarja radiolog Igor Požek s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik

Od marca do septembra je potekal natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za starejše od 60 let. Zbirali so zgodbe pod naslovom Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali. Podobne natečaje oziroma nagrajence smo predstavili že v preteklosti. Danes boste spoznali letošnjo drugonagrajenko, gospo Jano Cvirn, ki se je pred veliko leti preselila iz Tržiča v Sevnico. Njena zgodba ima naslov Dričanje in je spomin na njihovo družinsko zimsko veselje.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V reprizi devete oddaje iz cikla o Bojanu Adamiču gostimo Alenko Adamič in Gregorja Makuca, hčerko in vnuka Bojana Adamiča.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Policija je objavila poročilo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnih političnih pritiskih. Pojasnila je od njega zahteval premier Robert Golob. Kot je med drugim zapisal v poročilu, se vpliv politike na delo policije kaže pri zahtevah po kadrovanju in po razrešitvah določenih ljudi mimo pravil. V oddaji tudi o tem: - O spremembi ustave, da bi sodnike po novem imenoval predsednik države, posebna strokovna skupina- Zelena luč za vstop v šengen predvidoma le Hrvaški, vstop Romunije in Bolgarije še pod vprašajem.- Tudi na primorskih šolah se tako kot drugod po državi srečujejo s pomanjkanjem učiteljev.

Drugi poudarki oddaje:Komunala v Slovenski Bistrici potrebuje nove poslovne prostore Obsežna preiskava vzrokov julijskega požara na Krasu ni pokazala, da bi bili požari povzročeni namernoIzposojevalnica koles, ki so jo v Celju uvedli pred štirimi leti, se vse bolj širi; na delu so tudi vandali, ki uničujejo kolesaV piranskem akvariju prvič vzgojili gnezdo dolgonosega morskega konjička

V sporu med premierjem Robertom Golobom in odhajajočo notranjo ministrico Tatjano Bobnar je nov dan prinesel nova razkritja, in sicer vsebino poročila vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki ga je danes policija javno objavila. V njem je zapisano, da se vpliv politike na delo policije kaže pri zahtevah o kadrovanju in željah po razrešitvi posameznikov mimo pravil. Vir nesoglasij je bilo tudi oblikovanje posebne skupine za varovanje predsednika vlade.Druge teme:- Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides sprejel odločitev o zdravniški stavki v januarju- Hrvaška bo prvega januarja vstopila v schengen, odločitev notranjih ministrov glede Bolgarije in Romunije še ni znana- Moskva iz zapora izpustila ameriško košarkarico, Washington jim v zameno za to vrača trgovca z orožjem

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per.Napisala: Sunčana Skrinjarić.Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Tokrat poslušate skladbe v naslovu omenjenih sestavov. Prepletanje ljudske vokalne glasbe ob spremljavi Ansambla Milčeta Steguja in z ljudskim, delno že ponarodelim zvenom Ansambla Štirje Kovači. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Enajstega decembra pred sedemdesetimi leti je v Ljubljani umrl v Kredu pri Kobaridu rojeni pesnik, dramatik, esejist in urednik Joža Lovrenčič, tkalec enotnega slovenskega kulturnega prostora. V letih od 1931 do 1941 je urejal časopis Mentor. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega epa Sholar iz Trente.Avtorica oddaje in režiserka Matejka Peterlin,igralka Matejka Peterlin,igralca Ivan Buzečan in Franko Žerjal,mojster zvoka Marjan Jevnikar.Leto nastanka 2002.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vlado Kreslin v Pesem v žepu prinaša novi album »Živo«, na katerem se mu pridružijo mojstri gipsy swinga Teo Collori in njegova zasedba Momento Cigano. Spomladi so se odpravili na kratko skupno turnejo po Sloveniji, posnetke s koncertov pa so nato oblikovali v koncertno zvočno izdajo, ki jo bodo predstavili na letošnjem Kreslinovanju v Cankarjevem domu. Kreslinove pesmi, ki se jim na plošči pridružita še dve skladbi zasedbe Teo Collori in Momento Cigano ter ena priredba, zaživijo skozi virtuozno in doživeto interpretacijo ter nam dokažejo, da lahko še tako poznana pesem pod prsti izvrstnih glasbenikov zazveni sveže, kot bi jo poslušali prvič.

Norveški pisatelj, pesnik in dramatik Bjørnstjerne Bjørnson se je rodil pred 190 leti v kraju Kvikne, danes skupaj z Ibsenom velja za utemeljitelja in začetnika norveške dramatike. Bil je časnikar, književnik, vodil je več gledališč. Sodil je med osrednje osebnosti norveškega kulturnega in javnega življenja v 19. stoletju, kot politik pa se je bojeval proti uniji s Švedsko; zavzemal se je za pravice delavskega razreda in zagovarjal male narode. V literaturi je začel kot pozni romantik, uveljavil se je sredi stoletja z domačijskimi povestmi v duhu tradicije sag in dramami z nacionalno tendenco. Priljubljen je bil tudi kot lirik, pisal je balade in romance pod Goethejevim vplivom. Njegovo delo sta zaznamovala tudi pozitivizem in darvinizem; v dramah in povestih je obravnaval socialna vprašanja, predsodke in moralo vladajočega sloja. Leta 1903 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prevajalec Janko Moder,interpret Željko Hrs, tonski mojster Blaž Kumše, glasbena opremljevalka Živa Kodrič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Staša Grahek.Produkcija 2022.