Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Priznam, da kot majhen otrok nisem zmogla razumeti drugačnosti. Trmasto sem se upirala, da bi se kljub vnetemu prigovarjanju in razlagam mame, na primer, igrala z otroki z Downovim sindromom. Potem sem segla po novelah Cirila Kosmača, v katerih sem odkrila literarne podobe vaških norčkov: Tantadruja, ki je zaradi maminih besed, da bo srečen šele ob smrti, želel samo umreti, ali podobo nedolžnega velikana Matica, ki je nenehno ponavljal besede sogovorcev. Ciril Kosmač me je naučil, da ti »božji otroci«, kakor jih je sam poimenoval, premorejo pristno, nepokvarjeno človeško dobroto, da so njihove duše polne intuitivnih občutenj in ljubezni do vsega in vseh, ki jih obdajajo. Tako imenovani »normalni ljudje« smo v procesu odraščanja zaradi osrediščenosti zgolj nase in zadovoljitve svojih želja, potreb in sanj ta prvinski občutek za globlje razsežnosti bivanja in harmoničnega dihanja našega kozmosa povsem izgubili. Po srečanju s Kosmačevimi literarnimi junaki sem pogled na ljudi s posebnimi potrebami povsem spremenila – začela sem jih občudovati v njihovi vdani ljubezni, predvsem pa dojela, da so to ljudje z enakimi željami, kot jih imamo vsi. To je tudi želja po biti sprejet, biti uspešen in viden v družbi … Literatura in lepota besede sta dosegli največ, kar zmore in mora umetnost - spremenili sta me na bolje.
Zato je bila zame ena najlepših in najbolj v globino duše nagovarjajočih prireditev državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Cankarjevem domu konec decembra, na kateri so nastopili uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga pri Igu. Z navdušenjem sem ploskala plesnim, govornim in glasbenim točkam nastopajočih ljudi s posebnimi potrebami. In ne bom pozabila njihovega srečnega nasmeha in iskric v očeh, ko smo jim po prireditvi iskreno čestitali. Toliko bolj pa me je zabolelo dejstvo, ko sem pogledovala po dvorani: nekateri so se zgroženo ozirali, drugi niso ploskali, tretji pa so po zaključku ob izhodu govorili: »Pa kaj jih mučijo in vlačijo na oder.« Ob vseh teh pripombah sem se spraševala: če teh ljudi ne moreta v vseh letih življenja spremeniti ne knjiga, ne lepa beseda, ne najbolj imenitna priložnost, da spoznajo drugačne in se z njimi družijo, le kako bodo zmogli sprejeti drugače misleče.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Čeprav so ribe in drugi morski sadeži že od nekdaj izjemno pomemben vir hrane in zaslužka v obalnih mestih, so se z razvojem znanosti in tehnologije procesi proizvodnje in shranjevanja teh živil močno spreminjali. In kot marsikje drugje, tudi pri ribah enega od ključnih premikov predstavlja izum konzerve oziroma njena poznejša množična proizvodnja, ki je v zadnjih desetletjih 19. stoletja začela spreminjati tudi z morsko hrano bogato vzhodno jadransko obalo, do konca 50-ih let pa je tako napredovala, da je Jugoslavija postala eden od treh največjih izvoznikov ribjih konzerv na svetu. O tem, zakaj se je ta industrija tako razvila prav na našem prostoru, kaj vse so tovarne na severovzhodnem Jadranu proizvajale, kako so vplivale na življenje v obalnih mestih in kako se njihova zgodba povezuje tudi z bolj splošno zgodovino nastanka in razvoja konzerve, smo govorili s kulturologinjo in sodelavko Inštituta za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU dr. Ivo Kosmos, ki je pred nekaj leti souredila knjigo na to temo z naslovom Zgodbe iz konzerve.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
21. avgusta 1938 se je rodil ameriški country pevec Kenny Rogers. Poslušamo ga v duetu z Dolly Parton v skladbi Islands in the Stream.

Danes se bomo v reprizi Radiosfere podali v globine, pogovarjali se bomo namreč o potapljanju. In kljub temu da ob potapljanju vsi pomislimo na poletje, pa nekaterih mraz ne ustavi, potapljajo se tudi pod ledom ali celo v jamah. Lana Furlan in Ana Skrt sta v pogovoru odgovorili na vprašanja, kot so: kakšno opremo potapljači potrebujejo, kje se lahko sploh potapljajo in na kaj morajo pri potapljanju paziti.

Slovenski rojak iz Argentine Damian Ahlin je že od zgodnje mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Karapachaju, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu - Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja. Zapisan je pesništvu, tudi prevajalec, čeprav po stroki izhaja s tehničnega področja. Damiana Ahlina iz Buenos Airesa boste spoznali v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem. Z njim se je pogovarjala Lili Brunec.

Ekipa Prvega se odpravlja na rt na skrajnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Tam se je še ohranila neokrnjena narava, gre za enega redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale z značilnim flišnim klifom, morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena, zato je bilo območje leta 2018 razglašeno za krajinski park. A bolj kot to Debeli rtič poznamo po Zdravilišču Rdečega križa Slovenije, kjer že skoraj 70 let letujejo in se zdravijo otroci in mladostniki ter njihovi spremljevalci iz vse Slovenije. Debeli rtič je namreč zaradi svoje edinstvene lokacije klimatsko zdravilišče, ki se osredotoča na bolezni dihal, kože in zdravljenje po poškodbah, ter prijetno počitniška destinacija. Kako je tam to poletje, preverja Prvi!

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Rusija zavrača možnost mirovnih pogovorov z Ukrajino zaradi prodora ukrajinskih sil v rusko regijo Kursk. Ruske sile so ponoči odbile enega največjih napadov z droni na Moskvo doslej, ob tem naj bi občutno napredovale na vzhodu Ukrajine. Vse bolj se oddaljuje tudi morebitni dogovor za prekinitev spopadov v Gazi.

- Netanjahu vztraja pri dolgotrajni okupaciji Gaze
- V Ljubljani bolnik grozil zobozdravnici
- Piran bo imel območje kopalnih voda

Drugi poudarki:
- Ljubljansko mestno središče dobiva 4500 novih parkirnih mest. Ob tem tudi pomisleki, ali se to sklada z načrti za zmanjšanje prometa v središču
- 130 gospodinjstev iz Kompolj se bo čez 2 leti lahko priključilo na nov kanalizacijski sistem, v prazničnem avgustu pa v Kostanjevici na Krki končujejo nekaj večjih naložb
- Umetniki za Karitas ustvarjajo na Sinjem Vrhu. Sredstva bodo namenili pomoči starejšim in bolnim

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho?

Gostje:
dr. Damir Josipovič, geograf;
dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar;
Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus;
Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ojoj! Pujsek se je prehladil …
Pripoveduje: Primož Bezjak.
Napisala: Nina Klun.
Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Počitnice so čas za različne dogodivščine, izlete, počitnice, druženja, delo, pa tudi za učenje in ustvarjalnost. Ta teden na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poteka že 25. poletni tabor inovativnih tehnologij. Več deset osnovno- in srednješolcev se ga udeležuje, ob prijavi pa so lahko izbirali med različnimi delavnicami – od tik tak elektronike do elektrike v človeškem telesu. Sprehodili se bomo po delavnicah in izvedeli, kaj vse zanimivega se dogaja na fakulteti.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024.
Pia Tafdrup (1952) je ena najpomembnejših in pogosto prevajanih danskih pesnic. Odraščala je v prvinskem kmečkem okolju na severu otoka Zelandija. Leta 1977 je magistrirala na Univerzi v Københavnu. Napisala je že več kot dvajset del, predvsem pesniških zbirk, piše pa tudi prozo. Preživlja se izključno s pisateljevanjem, od leta 1999 prejema vseživljenjsko dotacijo danskega Državnega sklada za umetnost. Leta 1998 je bila gostja Vilenice, leta 2005 je nastopila na Trnovskih tercetih. Je prejemnica več literarnih nagrad. Leta 1999 ji je bila podeljena najprestižnejša skandinavska literarna nagrada – nagrada nordijskega sveta za književnost. Je članica Danske akademije za književnost in nositeljica viteškega reda Dannebrog. Izbrali smo nekaj pesmi iz antologije njene poezije Med vedno in nikoli, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina. V njih razmišlja in pripoveduje o mejah, vezeh, ljubezni, smrti, vojni in svobodi.

Prevajalka Silvana Orel Kos,
interpretka Mojka Končar,
režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.

V Godbah z zgodbo poslušamo neo soul- žanr, ki je klasični soul razširil in ga aktualiziral. Razvijati se je začel konec 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja in je najprej pomenil obuditev soula, pozneje pa je predstavljal jasen odmik od elektronske glasbe s konca 90. let. V svojem bistvu pa je postal alternativna popularna glasba temnopoltih izvajalcev. Oddajo je pripravila Dora Vidovič.