Če je govor o veličastnih vrnitvah še ne pozabljenih glasbenikov, se navadno problematizira časovni most med njihovo že zaprašeno zadnjo izdajo in novo, aktualno. Če pa stvari zavrtijo po orbitalnem načrtu dunajskih zvezdniških producentov trip-hopa in chill-outa v enem, pa je problem natačno tisti, ki ga pravzaprav ni. Peter Kruder in Richard Dorfmeister sta namesto sveže ustvarjalnosti svoj zadnje posneti album preprosto predstavila malce pozneje, kratkih 22 let po tem, ko je bil ta dokončan. Bežno neizogibna je ugotovitev, da je njun zvočni in kompozicijski spektrum aktualen še dandanes. Kot da se v tem času ni spremenilo nič, čeprav se je vse. Kruder-Dorfmeistrova fatamorgana ima za nameček še eksotičen, dejansko pa najbolj eleganten, a obenem tudi ciničen naslov – 1995.
Poleg opojnih in ležernih dubovsko-triphopovskih dimnih zaves, se v Galeriji podvizajo raperji in raperke, ki so zaznamovali prejšnji teden. Megan Thee Stallion in Slowthai sta nedvomo taka. Gremijevska nominacija v boben delegira tudi Burna Boya, že načeta nova albuma 2 Chainza in Paja Salieuja sta upravičena dopolnilnih razodetij. Zanimive paralele vsebin, v tem primeru zabredemo v podalpski trepeči duši ljubi socialni realizem, bodo ob bok postavile domačina Mita in Gera. Mariborčanu smo že tako dolžni, pri Krčanu pa velja, da si taki ne dovolimo (p)ostati. Superkul nov komad ima londonska producentka Tsha. Spomeničarji bodo tokrat splitski T.B.F., še hujši pa v skupni klasiki Digable Planets, Wah Wah Watson in Lester Bowie.