Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Končano je svetovno prvenstvo alpskih smučark in smučarjev. Še zadnjo razglednico iz Savojskih Alp pošilja ekipa Vala 202.

Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Serija ponedeljkovih jutranjih oddaj se spominja privzetih iger prvih prenosnih telefonov in domačih računalnikov. Legendarne igre so narekovale razvoj videoiger in po desetletjih v posodobljenih oblikah ostajajo privlačne za nove rodove igralcev.

Odzivi po nogometnem derbiju med Mariborom in Olimpijo, zadnjih tekmah biatlonk in biatloncev in po generalki smučarskih skakalcev v Romuniji.

Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Med 190 naslovi iz več kot 30 držav so za predstavitev na prireditvi Knjige na Berlinalu izbrali tudi delo slovenske avtorice Dijane Matković Zakaj ne pišem. Esejistični roman je tako med 11 literarnimi deli, ki jih bodo predstavili na filmskem festivalu, ki poteka te dni. V sodobni slovenski književnosti najbrž še nismo imeli književnega dela, ki bi tako dobro in nazorno ubesedilo, zakaj je razred, v katerega se otrok rodi, tako zelo odločujoč. Za večino za vse življenje. Zakaj otroci vsem navideznim danostim družbe navkljub ne zmorejo dosegati izobrazbe, ki bi jo v kakšnih drugačnih okoliščinah zagotovo lahko. V svojem avtofikcijskem esejističnem romanu Zakaj ne pišem avtorica Dijana Matković večplastno in v različnih časovnih ter življenjskih obdobjih prikaže paleto občutij, travm in silnic, ki otroku priseljencev onemogočajo občutek enakovrednosti in dejansko enakovrednost v družbi. A ki hkrati dokazujejo, da je biti »od dol« vsemu navkljub vendarle lažje premagljiva okoliščina, kot je biti rojen v nespodbuden družbenoekonomski sloj. Kombinacija obeh okoliščin večini prepreči, da bi uresničili svoje potenciale in cilje. In prav razlaga, zakaj v družbi, ki na videz vsakomur, če se potrudi, omogoča dosego zvezd, te niso dosegljive tistim, vkovanim v nizek družbenoekonomski sloj, je izjemna vrednost tega knjižnega dela. Ki bo morda pomagalo razumeti, zakaj šolski sistem tako zelo močno pripomore k razslojevanju, zakaj so poklicne šole polne mladih, neizkoriščenih potencialov z obrobja in zakaj je umetnost za tiste, ki vanjo niso bili vraščeni že v otroštvu, tako rekoč nedostopna. Dejstvo, da je Dijani, ki je kot prva generacija otrok slabo izobraženih priseljencev odrasla v majhnem, šovinizmu naklonjenem kraju, uspelo predreti stekleni strop usojenega ji razreda in napisati knjigo, je, kot pravi sama, napaka v sistemu. Ni dokaz, da se zmore, če se hoče, ampak da je med nami veliko otrok, ki bi pisali ali drugače pozneje ustvarjali, če bi le bili rojeni v drugačnih okoliščinah. In je zgodba o tragični determiniranosti in porazu družbe kot celote. In tako rekoč priročnik za razlago Botrstva.

Med tremi kandidati za Ime tedna poslušalci glasujejo za tistega, za katerega menijo, da si je s svojim dejanjem ali dosežkom zaslužil njihov glas.

Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Petindvajsetminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Razgrinjamo pokrajino in zgodbe ljudi iz Koroške, ki so osrednja tema drugega dela trilogije risoromanov Gašperja Krajnca Vaške ptice. Kako to, da smo ljudje nagnjeni k odkrivanju zgodb o svojih koreninah, in kakšno vlogo imajo pri tem ptice?

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Ekstravagantno oblečen upokojeni ameriški košarkar se je pred tekmo, na kateri so upokojili dres Dušana Hauptmana, sprehajal ob igrišču in se šalil z otroki na tribuni, kdo mu bo dal kokice, ker je lačen. Publika je ugibala, kateri izmed nekdanjih igrlcev bi to lahko bil, izkazalo se je, da gre za Deantonyja Langstona, enega od obeh Američanov, ki sta prva prišla igrat v Olimpijo in s tem v Slovenijo. 30 let za tem se Langston tega obdobja spominja kot drugega najlepšega v življenju, bolj se je zabaval le ob snemanju filma Space Jam, ko se je nekaj tednov lahko vsak dan družil z Michaelom Jordanom in z njim tudi igral košarko. Zaljubljenec v Slovenijo in strasten navijač Luke Dončića, tudi zato, ker je velik prijatelj generalnega menedžerja Dallasa, Nica Harrisona, pravi, da se bo kmalu preselil v Ljubljano.

Svež košček podkasta Žoga je okrogla in začetek zadnjega cikla kvalifikacij za košarkarsko svetovno prvenstvo prepletemo v popoldanskih športnih minutah.

Billy Corgan je v izjemo plodovitem obdobju glasbenega ustvarjanja, saj je s svojimi The Smashing Pumpkins za letos napovedal kar tri albume. Ti naj bi delovali kot celota, kot nekakšna rock opera. Tukaj je drugi del tega obsežnega projekta.

Večerni spored 18:25

V oddaji Klub klubov bomo predvajali koncert Live At Grand Central, ki ga je Carly Simon posnela in izdala leta 1995, pred kratkim pa je izšla na novo obdelana različica koncerta.