Primorski dnevnik Na Fernetičih ozko grlo ob povečanem prometu tovornjakov

V soboto je na avtocesti od Gabrka proti mejnemu prehodu Fernetiči do poznega popoldneva vztrajal daljši zastoj. Kot je znano, je zaradi del na vipavski hitri cesti tranzitni tovorni promet proti Italiji preusmerjen na Fernetiče, v zastoju pa so obstali tudi številni avtomobili. Težava je trenutno prav ozko grlo na nekdanjem mejnem prehodu. V oddaji tudi o tem: - V Breginju poskusno obratuje nova čistilna naprava. - Objavljeno naročilo za revitalizacijo in obnovo objektov na ilirskobistriški železniški postajo. - Razstava starih turističnih plakatov o razvoju turistične destinacije Portorož.

Opoldnevnik Kako poravnati dolgove do podizvajalcev pri gradnji drugega tira?

Turški minister za promet in infrastrukturo se bo v srečal se bo tudi z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, s katero sta že govorila tudi o finančnih težavah podjetja Yapi Merkezi, ki sodeluje pri graditvi drugega tira med Divačo in Koprom. Pogovori bodo tudi o tem kako poravnati dolgove do podizvajalcev. V oddaji tudi o tem: -Zanimanje za terensko brezplačno podjetniško svetovanje v občinah Primorsko-Notranjske regije je vse večje. -Nova Gorica vse bliže graditvi odvodnika v Sočo. -Miha Kordiš ni več član poslanske skupine Levice. -Boj za nogometno Evropo bo napet do zaključka prvenstva.

Jutranjik Rusija nadaljuje neupoštevanje mednarodnega prava

Rusija z napadom na Sumi še naprej nadaljuje neupoštevanje mednarodnega prava, je sporočilo zunanje ministrstvo. Ministrica Tanja Fajon je napad označila za brutalen poboj civilistov. Napad so med drugim obsodili v Bruslju, Londonu, Parizu in Rimu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškega predsednika Donalda Trumpa povabil v Ukrajino. v oddaji tudi o tem: -Predsednik vlade Robert Golob pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije. -Bodo morali Vipavci znova prestaviti avtobusno postajališče? -Sprehod po Izoli v kopalkah spet na dnevnem redu izolskih svetnikov. -Nogometaši Kopra in Primorja so se razšli z neodločenim izidom.

Opoldnevnik Tekači preplavili Slovensko Istro

Slovenska Istra je ta konec tedna v znamenju 11. Istrskega maratona. Že včeraj je nekaj manj kot 500 otrok sodelovalo na Kapkovih tekih. Osrednje dogajanje pa je seveda posvečeno današnjemu maratonu in polmaratonu. V oddaji tudi o tem: - Šempterska bolnišnica letos s številnimi naložbami in strokovno-razvojnimi novostmi. - Operacije kolka med najuspešnejšimi ortopedskimi posegi. - Na Bonifiki se bodo pomerili nogometaši Kopra in Primorja.

Morje in mi Zakaj kiti plavajo po Temzi, delfini obiskujejo pristanišča, mroži pa francosko obalo?

Kiti v rekah, mroži na evropskih obalah, delfini v pristaniščih – tudi v koprskem, na primer. Morski sesalci se vse pogosteje pojavljajo daleč od svojih običajnih domovanj. Zakaj? Mednarodna skupina znanstvenikov je v nedavni obsežni študiji, ki jo je vodila organizacija OceanCare, raziskovala prav to nenavadno vedenje. Sodelovalo je tudi slovensko društvo Morigenos. Razlogi so zapleteni, a med glavnimi vzroki izstopata podnebna kriza in človekov vpliv. Študija, ki jo je marca objavila priznana znanstvena revija Marine Policy, pa prvič prinaša tudi jasna priporočila – kako se odzvati, ko morski sesalci zaidejo v kraje, kjer jih ne bi pričakovali. Kako zaščititi njih in ljudi, več o tem je Lei Širok povedal dr. Tilen Genov.

Opoldnevnik V Posočju o predlogu zakona o gostinstvu

Pred mesecem dni je vlada sprejela predlog novega zakona o gostinstvu, ki so ga včeraj predstavili tudi v Posočju. Opozorili so, da zakon, zasnovan predvsem zaradi težav v večjih mestih, lahko povzroči negativne posledice na podeželju. Zakon je v parlamentarni proceduri in bi začel veljati s prvim januarjem prihodnje leto, a kot je na predstavitvi zatrdil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, so nekateri razumni kompromisi še vedno možni. V oddaji tudi o tem: - Ali so zgodovinska dejstva podvržena cenzuri na javnih oglaševalskih površinah? - Požarna vaja v sežanskem centru za ravnanje z odpadki. - Koprski rokometaši bodo gostovali v Ivančni Gorici.

Primorski dnevnik Novogoriški dijaki z evropskimi poslanci o prihodnosti Evrope

Ob 80-letnici od konca druge svetovne vojne so na novogoriški gimnaziji pripravili pogovor z evropskimi poslanci iz Slovenije. Tema pogovora so bile tudi aktualne geopolitične razmere in vloga mladih pri oblikovanju evropske prihodnosti. V oddaji tudi o tem: - Na drugem tiru opravljenih že več kot 80 odstotkov del. - Streha bovške športne dvorane nared do prihodnje pomladi. - EMUNI in slovenska podjetja v ustanovitev Evro-sredozemske gospodarske zbornice.

Opoldnevnik Bovški občinski svet dal zeleno luč rusko-italijansko-švicarskim vlagateljem v Kanin

Predlog za oživitev Kanina je svetnikom predstavil tuji investitor, družba CDC iz Bolzana s švicarskim partnerjem. Naložbo v prihodnjih petih letih ocenjujejo na 105 milijonov evrov. Naprave na vrhu smučišča bi obnovili in zagnali že prihodnjo sezono, medtem ko bi gondolo, restavracijo, nove proge in ostalo ponudbo gradili postopoma. V oddaji tudi o tem: - Na drugem tiru zaradi plazenja dodatna dela, a zamud ne bo. - Mladi navdušili z inovativnimi idejami na finalnem tekmovanju POPRI. - Janežičeva Dodekalogija se nadaljuje s predstavo 1975.

Jutranjik V Bovcu izglasovali posvetovalni referendum o nezaupnici županu

7 od 12 svetnikov Občine Bovec je na sinočnji seji bovškemu županu Valterju Mlekužu izglasovalo nezaupnico. Ker kljub temu ni odstopil, so izglasovali, da mora občina razpisati posvetovalni referendum o nezaupnici županu. V oddaji tudi o tem: - Mladi navdušili z inovativnimi idejami na finalnem tekmovanju POPRI - Llikovni pedagogi se v Novi Gorici pogovarjajo, kako mladim priljubiti muzeje in galerije - Celjski nogometaši izgubili proti Fiorentini

Glasba po željah Nedelja, 13. april

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Glasba po željah Sobota, 12. april

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Rončel na Obali Paul Simon, Allman Brothers Band, Rick Astin in Pat Metheny

V začetku tokratnega Rončelovega obiska na Obali: Paul Simon z izborom skladb s koncerta v newyorškem Centralnem parku leta 1991. V nadaljevanju oddaja prinaša izbor glasbe Allman Brothers Band-a ter orgličarja Ricka Astrina. V finalu pa, za dober konec tedna, še izbor z albuma Still Life Talking iz leta 1987 Pata Methenyja.

Glasbeni abonma Koncert Emanuela Buona s festivala Kitarika

Festival Kitarika poteka že dvajset let, organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. To je zelo pomemben festival za mesto Koper. Poteka na zavidljivi umetniški ravni in na Obalo privabi številne vrhunske izvajalce klasične kitare, hkrati pa glasbeni stroki, to je muziciranju s klasično kitaro, poučevanju klasične kitare in kitarski izvajalski praksi nudi soočenje, izmenjavo mnenj in izkustev ter vpogled v najboljše, kar v svetu obstaja. Zadnji festivalski večer, 27. oktobra 2024 je prinesel koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona. Kritiki mu priznavajo izjemno tehnično in muzikalno dovršenost ter – kot je navedeno v festivalski knjižici – prefinjeno poetično poustvarjanje, s čimer se uvršča v sam vrh interpretov kitarske glasbe. Emanuele Buono je usvojil najvišje in najbolj prestižne nagrade na tekmovanjih, muziciral je na najvidnejših koncertnih odrih po vsem svetu. Pri založbi Naxos je izdal svoj glasbeni album in zanj prejel nagrado ameriškega združenja glasbenih kritikov. Emanuele Buono je rojen leta 1987 v Torinu, kjer je zelo mlad pričel z igranjem kitare. Diplomiral je na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu, pozneje pa nadaljeval s študijem na Akademiji Francisco Tarrega v Pordenonu in na Konservatoriju v Luganu. Trenutno poučuje kitaro na Konservatoriju Antonio Vivaldi v Alessandriji. Koncert se je odvil v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Spored: D. Scarlatti (1685-1757): Sonata v E-duru, K. 380 Sonata v f-molu, K. 239 S. L. Weiss (1685-1750): Suita št. 14 v a-molu - Allemande - Allegro - Bourée - Sarabande - Menuet - Gigue M. Castelnuovo-Tedesco: Rondo op. 129 J. Turina (1882-1949): Sevillana M. M. Ponce (1882-1948): Sonata III - Allegro moderato - Chanson - Allegro non troppo J. Nepomucen Bobrowicz (1805-1881): Velike variacije na duet iz opere Don Giovanni

Pesem tedna Psihedelično popotovanje

V tokratni redni tedenski rubriki nekaj več o zasedbi Haiku Garden in nje skladbi z naslovom Vpet

Ari Zona Na 3 in Ali

AriZONA nocoj izven domačega praga. V nagovorno-pogovorni uri glasbe se bodo zvrstili, Martin Ramoveš, Natriletno kolobarjenje s praho ter troedini AliEn, Dalaj, Recycleman. Armando Šturman vabi k poslušanju ...

Jazz in jaz Carmen McRae

V oddaji se poklanjamo eni izmed kraljic ameriškega vokalnega jazza, Carmen McRae, ki, kljub edinstvenemu prispevku v svet jazza, ni dosegla take slave kot njeni sodobnici Billie Holliday in Ella Fitzgerald. Carmen McRae bi jih danes upihnila 105, zato ji med zvezde pošiljamo glasbene bisere, ki jih je ustvarila tik prek koncem svoje življenjske poti. Carmen sings Monk je njen poklon velikemu Theloniousu Monku.

Gremo plesat Nediški puobi v stoti oddaji iz studia Hendrix

Gostili smo pevce iz Nadiške doline. Pravijo, da govorijo tri jezike: furlansko, slovensko in italijansko. Starodavno narečje in večstoletni način petja sta obogatila oddajo in hvaležni smo pevcem, da so nam predstavili petdesetletno pevsko tradicijo, katere velika dodana vrednost je sodelovanje mladih pevcev iz Beneške Slovenije.

Legende Eva Cassisy, Bryan Ferry, Joan Baez

Uvod v tokratno oddajo Legende, nam je polepšal brezčasen vokal Eve Cassidy. Ena boljših pevk svoje generacije, ki je bila sposobna prepletati prvine jazza, bluesa, gospela in popa v samosvojo zvrst. Ne preslišite tudi Bryana Ferrya, uglajenega gospoda širokega porcelanskega nasmeha in še ameriško kantavtorico in politično aktivistko Joan Baez.

None in nonoti Milena Radosavljevič: V Frankfurtu sem pogrešala moj Krn

Danes bo spomine na življenje v tujini z nami delila 89-letna Milena Radosavljevič. Pri 20 letih se je, brez znanja nemškega jezika, preselila v Nemčijo in tam delala v računovodstvu. Mateja Grebenjak je z gospo, ki se je v Slovenijo vrnila pred tremi leti, klepetala v Domu upokojencev Tolmin.

Petkova anketa Spomladanska utrujenost - mit ali dejstvo?

Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.

Kotiček za jeziček Od kod poletje, jesen in zima?

Tokrat zaokrožamo niz etimoloških poimenovanj za letne čase, študentje slovenistike so raziskali jezikovne korenine poletja, jeseni in zime.

Bim bum bam, klepetam Kako skrbimo za svoje zdravje?

7. april je svetovni dan zdravja. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Mateja Grebenjak se je o zdravju pogovarjala v družbi otrok. Slišali bomo, kako skrbijo za svoje zdravje in kakšne nasvete jim dajejo starši.

Radijski kviz Se medvedi po zimskem spanju res najprej osvežijo v vodi?

Pomlad je še vedno tematika, ki zaznamuje naše jutranje radijske kvize. Tokrat smo preverili ali se medvedi po zimskem spanju najprej okopajo, preverjali pa smo tudi hipoteze, da spomladanska utrujenost ni znanstveni pojav. Preverite ali je poslušalec Tomaž vedel, da na Šrilanki v tem času praznujejo tako, da svoje hiše temeljito očistijo!

None in nonoti Ana Rijavec: V domu starejših sem zaživela

Danes bo spomine na otroštvo v najmlajšem slovenskem mestu z nami delila 76-letna Ana Rijavec. Ima se za Novogoričanko, čeprav je prva leta živela na Ajševici in se nato preselila v drugi zgrajen blok na Ledinah. Pri 15 letih je z delom začela v proizvodnji na takratni Iskri, kasneje je kot gospodinja delala v Italiji, pri odvetniku. Preden se je preselila v Dom upokojencev, je živela v Lokovcu, sredi narave. »Presrečna sem, da sem v domu,« pravi. Z gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Petkova anketa 72 ur pripravljenosti, če nas kaj preseneti

Starejši se spomnite, da smo pri nas nekoč imeli akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Zdaj smo se spet začeli zavedati pomena tega. Evropska komisija priporoča, da imajo državljani doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize. Te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Temu smo posvetili tudi današnjo anketo. Se vam zdi smiselno, da bi v Sloveniji upoštevali to priporočilo? Ali menite, da so Slovenci na splošno pripravljeni na izredne razmere?

Kotiček za jeziček Pomlad, vigred, vesna

Če smo v minulih rubrikah razkrivali izvor poimenovanj za poklice, danes nadaljujemo z imeni letnih časov. Začeli bomo - s pomladjo, seveda.

Bim bum bam, klepetam Kdaj pride pomlad?

S pomladjo se prebuja narava, daljša se svetlejši del dneva, vračajo se nekatere ptice, toplejše vreme pa ponuja otrokom tudi veliko aktivnosti na prostem in dejavnosti v šolskem vrtu. Kaj so ob prihodu pomladi vse opazili v naravi, smo vprašali otroke v tokratni oddaji Bim bum bam klepetam.

Dopoldan in pol Mladi navdušili z inovativnimi idejami na finalnem tekmovanju POPRI

V Novi Gorici se je z izborom najboljših poslovnih idej mladih zaključilo nacionalno tekmovanje POPRI - eden najpomembnejših dogodkov za spodbujanje podjetništva med mladimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je že pred leti preraslo meje Goriške regije in države, je postalo zgled tudi v tujini - po modelu novogoriškega Primorskega tehnološkega parka, danes podobna tekmovanja organizirajo v številnih evropskih državah. Kako je potekalo letošnje, kdo se je prebil v finale in katere poslovne ideje so najbolj prepričale strokovno komisijo, je v radijski zapis strnila Nataše Uršič.

Primorski kraji in ljudje 333 let rojstva Giuseppeja Tartinija

Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Rodil se je 8. aprila 1692 v Piranu, naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času, pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja zelo aktualen tudi danes po več kot tristo letih, kar pojasnjuje muzikolog, Nejc Sukljan, soustvarjalec razstave, ki je bila leta 2022 postavljena v Evropskem parlamentu v Bruslju. Rodno Istro je Giuseppe Tartini zapustil v zgodnji mladosti, pri šestnajstih letih, a kaže, da je ta v njem pustila pomemben otroški vtis, saj je v nekaterih skladbah prepoznavna tukajšnja ljudska motivika. In Giuseppe Tartini je rodni Istri zapustil bogato dediščino svoje osebnosti, ki se danes izraža tako na področju glasbene umetnosti kot na področju kulturnega turizma. Zaključil se je velik evropski projekt Tartini BIS - Krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, katerega partnerji so bili Glasbeni konservatorij Giuseppe Tartini, Občina Piran / Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti, Fondacija Luigi Bon iz Vidma, RRA Zeleni Kras, Konservatorij Benedetto Marcello in Združenje Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Rezultati projekta Tartini BIS so vidni in opazni, poudarja predsednik združenja italijanske skupnosti v Kopru Maurizio Tremul. Projekt Tartini BIS je prispeval k digitalizaciji Tartinijeve zapuščine in izdelavo spletne strani discovertartini.eu, ki med drugim vsebuje tematski katalog Tartinijevih skladb. Aktivna soustvarjalka tematskega kataloga, priprave gradiva za digitalizacijo in sploh raziskovalka dediščine Giuseppeja Tartinija je muzikologinja Margherita Canale Degrassi. Ob analizi Tartinijevih partitur ugotavlja aktualnost Giuseppeja Tartinija na primer tudi v tem, da je motive iz njegovih partitur mogoče preoblikovati v povsem sodobno, tudi elektronsko glasbo, s čimer je navdušil večer Tartini electronic. Projekt Tartini BIS je prinesel tudi ustanovitev čezmejnega mladinskega orkestra, ki je deloval pod umetniškim vodstvom Francesca Guglielma ter izvedel nekaj navdihujočih koncertov. Skrbnica orkestra je Kris Dassena. 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija pa je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia (Božanska harmonija) z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je združil veščine stare, baročne izvajalske prakse s sodobnimi vizualnimi elektronskimi prijemi in tako laičnemu kot strokovnemu občinstvu približal lepoto brezčasnih partitur na najvišji izvedbeni ravni. Tako projekt Tartini BIS kot koncert ob 333. obletnici rojstva velikega mojstra Giuseppeja Tartinija pa prinašata spoznanja o veličini glasbene dediščine, ki ima svoje netišče v Istri. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Od setve do žetve Z evropskim projektom proti zaraščanju kmetijskih zemljišč

Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetovanja sta dandanes značilnost številnih, predvsem obrobnih delov Slovenije. S tem se v posameznih okoljih spoprijemajo na različne načine, tudi ob pomoči evropskih projektov. Z enim od njih želijo v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju ohraniti vse bolj redka, a vrstno pestra travišča. Navsezadnje se je v zadnjih štirih letih na območju Haloz zaraslo že dvesto hektarjev kmetijskih površin. Zato so prizadevanja za ohranitev naravnega bogastva, v tem primeru suhih haloških travišč, pomembna za sodobno trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Z njim je povezana tudi ekološko pridelana hrana. A kaj ko v zvezi ekoloških kmetov ugotavljajo, da tako pridelana hrana niti približno ne dosega z uredbo predvidenega deleža na jedilnikih javnih zavodov. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj in v kateri govorimo tudi o spodbujanju tradicionalno pridelane in predelane hrane na Gorenjskem.

Dopoldan in pol Soški ledenik je bil debel več kot 500 metrov

Ta mesec v Posočju poteka Festival soške postrvi. To soboto so ob Tolminki pripravili Tolminke valčkov šum z dnevom odprtih vrat ribogojnice Faronika, šolo muharjenja in številnimi drugimi aktivnostmi, ta teden pa sledi strokovni posvet o šarenki oz. ameriški postrvi in javna razprava o rekreaciji. Iskali bodo odgovore na vprašanje, kako ohraniti prostor za rekreacijo med domačini in turistično gospodarsko dejavnostjo. Eden od številnih dogodkov letošnjega Festivala soške postrvi pa je bilo tudi predavanje o soškem ledeniku. Ta je bil dolg okoli 70 kilometrov. Z geografom, naravovarstvenikom in strokovnjakom za Sočo Danielom Rojškom se je o soškem ledeniku pogovarjala Mariša Bizjak.

Dopoldan in pol "Požar lahko doleti tudi CEPO!"

V sežanskem centru za ravnanje z odpadki so izvedli požarno vajo. V luči razmer, vse večjih količin odpadkov in vremenskih ekstremov z visokimi temperaturami, postaja vse realnejša možnost, da požar doleti tudi center, pravijo v komunalnem podjetju Sežana. Zato je zelo pomembno preventivno delovanje. Kako se pravilno in uspešno soočiti s požarom, če nastane in če zaposleni pri gašenju niso uspešni, so prikazali sežanski poklicni in prostovoljni gasilci. V Sežani se je še pred začetkom vaje mudila Irena Cunja.

Pol ure kulture Herojska doba Histrov, istrska Poezija v izložbi in neizbrisen pečat zborovodje Ivana Ščeka

Razstava Herojska doba Histrov Arheološkega muzeja v Pulju, ki je že gostovala v Trstu, Skopju in Sarajevu, je prispela v Koper. Ob Dnevih humanistike jo gosti Fakulteta primorske univerze za humanistične študije. Bili smo na slavnostnem večeru ob stoletnici rojstva skladatelja, glasbenega pedagoga in zborovodje Ivana Ščeka, ki je na Glasbeni šoli Koper med letoma 1954 in 1972 pustil neizbrisen pečat. Vabimo vas na istrski literarno-pesniški sprehod po Poeziji v izložbi s slovenistko ter neutrudno pobudnico kulturnega dogajanja v Kopru in predsednico Kulturnega kluba Jasno Čebron. Na glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča zvenijo skladbe našega največjega kantavtorja Tomaža Pengova, soustanovitelja eksperimentalne glasbene skupine Salamander, ki danes nastopa v gledališču Tartini v Piranu.

Dopoldan in pol V Kopru odprli kolesarski poligon

Pumptrack je vadbeni poligon za kolesarje, rolkarje in voznike skirojev različnih nivojev znanja. Dolgoletna so bila prizadevanja za postavitev takega poligona tudi v Kopru. Športni navdušenci so včeraj dočakali njegovo odprtje na območju športno- rekreacijskega centra Bonifika, tik ob skate parku. Katere so posebnosti koprskega pumptracka,ki se razprostira na 1500 kvadratnih metrih površine in kakšne so bile prve vožnje po progi ovinkov in grbin, pa v prispevku.

Pol ure kulture Mednarodni odbor PEN na GO!25: »Treba o tem pisati, se boriti proti tej fasciniranosti z vojnami, ker to je zlo, je iluzija!«

Mir je močno povezan tudi z uničevanjem okolja, in kot pisatelji bi morali spodbujati skrb za okolje. Ne samo zaradi okolja samega, ampak predvsem zaradi izboljšanja medčloveških odnosov, je še eno od sporočil Mednarodnega pisateljskega odbora PENa za mir ob včerajšnjem obisku Evropske prestolnice kulture GO!2025. Za uvod v letošnje Mednarodno srečanje Pen na Bledu, ki se je začelo v torek, je italijanski pisatelj Paolo Giordano v Cankarjevem domu predstavil slovenski prevod svojega zadnjega romana Tasmania. Salamander, glasbena skupina z malodane kultnim statusom v glasbeni javnosti, prihaja na koncert v Piran. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman podčrtal z Levo sceno, prvim albumom raperja Alija-Ena, oziroma, Dalaj Eegola, ki nastopa tudi z vzdevkom RecycleMan.

Pesem tedna Psihedelično popotovanje

V tokratni redni tedenski rubriki nekaj več o zasedbi Haiku Garden in nje skladbi z naslovom Vpet

Jazz v Hendrixu - David Mozetič quintet

Gremo Plesat - Milan Kamnik & Hedera Vento

Kameleoni - 60 let

Jazz v Hendrixu – Toni Lah Quintet

Gremo plesat - Beročka

Kavč festival - Jani Kovačič, Evridika iz pekla

Glasbeni abonma - Kvartet Phoenix

Jazz v Hendrixu - Klara Veteršek in Jazz Sindikalisti

Gremo Plesat - Ansambel Jureta Zajca

Radijski kviz Ali pomladni zrak res vsebuje več pozitivnih ionov, kar izboljšuje zdravje?

Spomladanska utrujenost je glede na zanimanje za radijski kviz samo mit. Tokrat je nagrado olastninil poslušalec Igor, ki je pravilno odgovoril na vse zastavljene teze. Najbolj je bil v dvomu pri zadnjem vprašanju, kjer smo preverjali ali na Tajvanu spomladi res "odklenejo zemljo"? Prisluhnite tokratni izvedbi in spoznajte kakšno novo dejstvo o pomladi! Teza 1: Na Finskem otroci na velikonočni vikend hodijo od vrat do vrat, podobno kot za noč čarovnic. DA / NE Teza 2: V Indiji pomlad pozdravijo s čiščenjem strešnih žlebov. DA / NE Teza 3: V pomladnih dneh se dan podaljša za več kot 4 minute na dan. DA / NE Teza 4: Pomladni zrak vsebuje več pozitivnih ionov, kar izboljša počutje. DA / NE Teza 5: V Pomladni vasi na Tajvanu vsako leto simbolično “odklenejo zemljo.” DA / NE

Jutranjik Sprememba ustave za razbrementitev ustavnega sodišča?

Poslanke in poslanci se bodo popoldne sešli na izredni seji. Odločali bodo o tem, ali naj se začne postopek sprememb ustave za razbremenitev ustavnega sodišča. Spremembe predlaga vlada, ustavna komisija začetka postopka ne podpira. V oddaji tudi o tem: - Avtocesta mimo Sežane se je minuli konec tedna pokazala kot ozko grlo za tovorni promet. - Evropska unija tudi uradno preložila uvedbo protiukrepov v odziv na ameriške carine. - Na Postojnskem veliko pomanjkanje gostincev - Koča Mladika ponovno brez najemnika. - V Ajdovščini bodo zasadili manj mejic, kot so načrtovali.

Gremo plesat Odmev glasbenikov iz studia Hendrix

Po obisku stote glasbene zasedbe v studiu Hendrix smo poklicali nekaj glasbenikov, ki so s svojimi ansambli in glasbenimi zasedbami stali v studiu Hendrix. Kakšen je odmev Fantov spod Šilentabra s Pivškega, okteta Deseti brat iz LJubljane, ansambla Direkt z Ilirsko-bistriškega in Nediških puobov iz Beneške Slovenije?

Primorski dnevnik Na Fernetičih ozko grlo ob povečanem prometu tovornjakov

V soboto je na avtocesti od Gabrka proti mejnemu prehodu Fernetiči do poznega popoldneva vztrajal daljši zastoj. Kot je znano, je zaradi del na vipavski hitri cesti tranzitni tovorni promet proti Italiji preusmerjen na Fernetiče, v zastoju pa so obstali tudi številni avtomobili. Težava je trenutno prav ozko grlo na nekdanjem mejnem prehodu. V oddaji tudi o tem: - V Breginju poskusno obratuje nova čistilna naprava. - Objavljeno naročilo za revitalizacijo in obnovo objektov na ilirskobistriški železniški postajo. - Razstava starih turističnih plakatov o razvoju turistične destinacije Portorož.

Opoldnevnik Kako poravnati dolgove do podizvajalcev pri gradnji drugega tira?

Turški minister za promet in infrastrukturo se bo v srečal se bo tudi z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, s katero sta že govorila tudi o finančnih težavah podjetja Yapi Merkezi, ki sodeluje pri graditvi drugega tira med Divačo in Koprom. Pogovori bodo tudi o tem kako poravnati dolgove do podizvajalcev. V oddaji tudi o tem: -Zanimanje za terensko brezplačno podjetniško svetovanje v občinah Primorsko-Notranjske regije je vse večje. -Nova Gorica vse bliže graditvi odvodnika v Sočo. -Miha Kordiš ni več član poslanske skupine Levice. -Boj za nogometno Evropo bo napet do zaključka prvenstva.

Dopoldan in pol Mladi navdušili z inovativnimi idejami na finalnem tekmovanju POPRI

V Novi Gorici se je z izborom najboljših poslovnih idej mladih zaključilo nacionalno tekmovanje POPRI - eden najpomembnejših dogodkov za spodbujanje podjetništva med mladimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je že pred leti preraslo meje Goriške regije in države, je postalo zgled tudi v tujini - po modelu novogoriškega Primorskega tehnološkega parka, danes podobna tekmovanja organizirajo v številnih evropskih državah. Kako je potekalo letošnje, kdo se je prebil v finale in katere poslovne ideje so najbolj prepričale strokovno komisijo, je v radijski zapis strnila Nataše Uršič.

None in nonoti Milena Radosavljevič: V Frankfurtu sem pogrešala moj Krn

Danes bo spomine na življenje v tujini z nami delila 89-letna Milena Radosavljevič. Pri 20 letih se je, brez znanja nemškega jezika, preselila v Nemčijo in tam delala v računovodstvu. Mateja Grebenjak je z gospo, ki se je v Slovenijo vrnila pred tremi leti, klepetala v Domu upokojencev Tolmin.

Jutranjik Rusija nadaljuje neupoštevanje mednarodnega prava

Rusija z napadom na Sumi še naprej nadaljuje neupoštevanje mednarodnega prava, je sporočilo zunanje ministrstvo. Ministrica Tanja Fajon je napad označila za brutalen poboj civilistov. Napad so med drugim obsodili v Bruslju, Londonu, Parizu in Rimu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškega predsednika Donalda Trumpa povabil v Ukrajino. v oddaji tudi o tem: -Predsednik vlade Robert Golob pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije. -Bodo morali Vipavci znova prestaviti avtobusno postajališče? -Sprehod po Izoli v kopalkah spet na dnevnem redu izolskih svetnikov. -Nogometaši Kopra in Primorja so se razšli z neodločenim izidom.

Legende WAR - U2

V tokratni oddaji Legende ob 21h smo poslušali vsebino plošče War, priljubljene irske skupine U2.