Po končani akademiji je JURE ZADNIKAR slikal abstraktna dela, dokler ni spoznal Fotini in se preselil v Grčijo. Tam so sprva nastajali skoraj naivni slikarski zapisi vsakdanjih dogodkov, nato pa prizori iz družinskega življenja v jedilnici ali dnevni sobi, ob gledanju televizije ali popoldanski kavici. Slikal je sebe, zatopljenega v pogovor s prijatelji ali za slikarskim platnom. Začel je opazovati, kako narava prerašča divja odlagališča smeti, odsluženo opremo, zapuščene avtomobile in kupe gradbenega odpada. Na slikah so glavno vlogo dobile zasilne lope, vrtički in kurniki, ki jih ljudje lahko postavijo z lastnimi rokami.
Akvareli, ki jih slika ŽIGA OKORN, nastanejo v nekaj potezah. So hipno polzenje vode, pomešane z drobci naravnega pigmenta. Sprašuje se, koliko detajlov potrebuje podoba, da jo razberemo, in kako kontekst ali vzporedna zgodba to vsebino lahko predrugači. Zato so ob nekaterih risbah v okvirje postavljeni predmeti. Med ustvarjanjem v nekdanjem vojaškem zaporu na Metelkovi je skušal vsrkati stiske nekdanjih zapornikov in celico preuredil za bivanje. S skupino Sestava so dosegli, da zapora niso podrli, temveč so ga preuredili v enega najbolj zanimivih hostlov na svetu.
Avtorja, tokratnega Zapeljevanje pogleda v svoja dela vključujeta podobe družine. Če so pri prvem to slikarsko natančno naslikane človeške figure, so pri drugem zgolj akvarelne silhuete. Oba pa se sprašujeta o moči umetnika in posameznika v sodobni družbi.