Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljivo težavo, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo univerze za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družbenih omrežij, za plačevanje položnic, izobraževanje na daljavo, udeležbo bralnih klubov na daljavo itd. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko je zaradi zaprtja javnega življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše, stare od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj lahko brez pomoči mlajših generacij na marsikaterem področju ostanejo prikrajšani za nekatere socialne, družbene in celo zdravstvene storitve. Specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar se zdi nemogoče in kar nehumano, da bi kot družba od vseh starejših zahtevali, da se morajo brez pomoči mlajše generacije aktivno vključiti v ta digitalizirani svet – že v elektronsko naročanje k zdravnikom in specialistom –, saj tega mnogi ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in družba priti naproti.