Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi?
Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?