Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor.
Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.«
V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije.
Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države.
Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran.
Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.