Ustavni sodniki so pritrdili argumentaciji višjega in vrhovnega sodišča, da postavitev kipa in poimenovanje parka pomenita dopusten poseg v pritožnikovo pravico do pietete. Stopnja posega, ki jo mora določena oseba trpeti, ko gre za izražanje o njej, je namreč po mnenju ustavnega sodišča večja, če gre za javno osebo, in še toliko bolj, če gre za osebo, ki spada v del izvršilne oblasti.

Prav tako je ustavno sodišče pritrdilo stališču, da najbolj izpostavljene javne osebe, še posebno tiste, ki so imele pomemben vpliv na družbo, le izjemoma uživajo varstvo pri samostojnem odločanju o uporabi svojega imena in podobe."Tudi če si oseba v takem položaju ne želi več pozornosti javnosti ali tega pozneje ne želijo več svojci, sta že po naravi stvari ime in podoba take osebe postala predmet splošne in proste uporabe, če se s tem ne posega v njene upravičene premoženjske in nepremoženjske interese," so zapisali.

Odvetnica: Kdaj je tak poseg dopusten?
Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat, ki sta dali odklonilni ločeni mnenji. Etelka Korpič - Horvat in Rajko Knez pa sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Odvetnica Jaše Drnovška Urša Chitrakar pa je dejala, da je ustavno sodišče sicer postavitev kipa prepoznalo kot poseg oblasti (občine) v pravico do pietete in ugotovilo, da pri tem ne gre za izvrševanje svobode izražanja, saj občini kot nosilki oblasti taka pravica ne pripada.

"Žal se sodišče ni jasno opredelilo, zakaj je tak poseg občine v pravico posameznika dopusten in po katerih kriterijih je to dopustnost presojalo," je izpostavila odvetnica. Kot je navedla, sta na to pomanjkljivost izrecno opozorili sodnici Sovdatova in Jadek Pensa v odklonilnih ločenih mnenjih. V njih je zapisano, da sodišča "sploh niso opravila presoje, ali je poseg oblasti v pravico posameznika v tem primeru resnično nujen, primeren in proporcionalen", je dodala Chitrakarjeva.

Župan: Če ne bi spomnili nanj, bi bil že pozabljen
Hkrati je poudarila, da se je v postopku "izkazalo, da sta bila postavitev kipa in poimenovanje parka izvedena v nasprotju z ugotovljeno voljo in prepričanji pokojnega dr. Drnovška ter v nasprotju z izrecno voljo njegovih bližnjih, o čemer je bila občina Zagorje ob Savi obveščena, preden je izvedla oba posega". Odvetnica ob tem opozarja na dvoličnost občine, ki po eni strani s kipom izraža spoštovanje do Drnovška, a obenem ne spoštuje njegove volje in volje njegovih svojcev.

Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je ob tem poudaril, da sta postavitev kipa in poimenovanje parka odraz spoštovanja do Drnovškovega dela. "To smo v teh desetih letih tudi dokazali. Iz tega nismo naredili kakšne turistične znamenitosti," je izpostavil Švagan, ki je zadovoljen, da bo kip obstal. "Če se občina ne bi spomnila na Janeza Drnovška, bi bil danes najbrž pozabljen," je ob tem še dodal Švagan.

Dolga pravna pot kipa
Doprsni kip dolgoletnega slovenskega premierja in nekdanjega predsednika republike Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008, po Drnovšku pa so poimenovali tudi mestni park. Drnovškovi svojci se s tem niso strinjali in so pozvali k premišljeni uporabi Drnovškovega imena. A občina tega ni upoštevala, zato se je Drnovškov sin Jaša obrnil na sodišče. Zahteval je razveljavitev poimenovanja parka po njegovem očetu in odstranitev kipa, čemur je januarja 2012 pritrdilo trboveljsko okrajno sodišče, drugače je odločilo višje sodišče, na katerega se je pritožila zagorska občina.

Sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek glede odstranitve kipa in poimenovanja mestnega parka je namreč zavrnilo z utemeljitvijo, da tako postavitev kipa kot poimenovanje mestnega parka ne posegata v pravice svojcev do pietete, niti se ni posegalo v osebnostne pravice in druge človekove pravice.

Enako je menilo vrhovno sodišče, ki je zavrnilo revizijski zahtevek svojcev pokojnega Drnovška, zdaj pa še ustavno sodišče, ki je zavrnilo ustavno pritožbo Jaše Drnovška zoper sodbo vrhovnega sodišča.