Kot je dejal, je povabilo predsednika republike za kandidaturo sodnika ustavnega sodišča sprejel, saj se je zgledoval po besedah častnega doktorja ljubljanske univerze Joseph Weilerja. "Če nimaš zelo tehtnih razlogov, se moraš na klic republike odzvati pritrdilno," je povzel njegovo misel.

Poudaril je, da bo predstavljal enega od devetih sodnikov, zato se s preostalimi sodniki želi o težavah pogovarjati in iskati skupne rešitve, tudi če glasovanje na koncu ne bo soglasno. Trdi pa, da bo odločitev po diskusiji "utemeljena in racionalna". Nesoglasja med ustavnimi sodniki je opisal kot "normalen del razprave, ki je resno mišljena". "Bolj skrb vzbujajoče bi bilo, če bi bili vedno vsi istega mnenja. Kar pomeni, da bi samo sledili nekemu mnenju," je dejal. Konkretnih situacij pa ni želel komentirati.

Kranjc je v nastopu poudaril, da se je vedno trudil ostati na ravni prava in se je izogibal vnašanju ideoloških prvin v pravni diskurz, emocionalizacije in pristranskosti. Zato se nikoli ni včlanil v nobeno politično stranko in niti ni bil član prostozidarske lože, kot so mu očitali.

Ob tem je poudaril tudi, da je neodvisnost sodstva institucionalno vprašanje, nepristranskost pa da je težava vseh sodnikov in sodišč. "Vsak človek ima svoje preference in svoje antipatije. In lahko rečemo, da je temeljno vprašanje vsakega, ki odloča, kako se temu izogniti, kako odmisliti subjektivne prvine," je povedal in dejal, da je to vseeno ideal, ki se mu skušamo približati.

"Neprestano spoprijemanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski," je pojasnil Kranjc. Ohranjati želi tista načela in pridobitve, ki predstavljajo temelj ustave. Želje po revoluciji pa nima. Odmevne odločitve ustavnih sodnikov v zadnjem času, kot je razveljavitev nekaterih členov zakona o nalezljivih boleznih, je komentiral z latinskim rekom: "Zakon je trd, pa je vendar zakon." Poudaril je, da je subjektivno mnenje v takih primerih brezpomensko. Intimno nestrinjanje z odločitvijo po njegovem mnenju nima nobene povezave s tem, ali je odločitev pravilna, saj je bila pravilno sprejeta.

"Kranjc uživa ugled cenjenega in odličnega pravnega strokovnjaka z visoko stopnjo osebne integritete"

Po navedbah generalne sekretarke Pahorjevega urada Nataše Kovač predsednik republike kandidata za prosto mesto ustavnega sodnika predlaga že tretjič. Tokrat je izkoristil možnost, da kandidata predlaga tudi zunaj prijavljenih na javni poziv. Tako je ravnal tudi v primeru ustavnega sodnika Marijana Pavčnika in zdajšnjega predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, so pojasnili v predsednikovem uradu.

Kot je dejala Nataša Kovač, je Kranjc nedvomno eden najvidnejših pravnih strokovnjakov pri nas, ki hkrati uživa velik ugled tudi v mednarodnih pravnih krogih. Je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužni profesor na ljubljanski in mariborski pravni fakulteti, nosilec visokih domačih in tujih državnih odlikovanj ter častni doktor tujih univerz.

"Odlikujejo ga bogate, večdesetletne izkušnje na akademskem, raziskovalnem in drugih področjih pravne znanosti in pravne zgodovine" ter bo v primeru izvolitve "nedvomno lahko pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča", je dejala.

V predsednikovem uradu so sicer poudarili, da je Kranjc cenjen pravni strokovnjak tako doma kot v tujini. Med drugim je trikrat opravljal funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsedoval Evropski zvezi pravnih fakultet. Je nosilec najvišjih državnih odlikovanj Slovenije, Francije in Avstrije in častni doktor tujih univerz. Uživa ugled cenjenega in odličnega pravnega strokovnjaka z visoko stopnjo osebne integritete. Predsednik Pahor pa je presodil, da bo v primeru izvolitve lahko pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.

Če bo potrjen, bo Kranjc nasledil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že sredi lanskega julija.