Gantar se je po izvolitvi poslancem zahvalil za glasove, zahvalil pa se je tudi svojemu predhodniku Francetu Cukjatiju ter vsem dosedanjim podpredsednikom DZ-ja. "Naša naloga je sprejemati zakone - pa ne kakršnih koli zakonov, temveč dobre. To je ideal vsake oblasti. Lahko se mu le približamo, nikoli pa ga ne moremo povsem uresničiti," je dejal. Za Odmeve pa je Gantar dejal, da si bo prizadeval za kulturno razpravo v parlamentu, ne za spremembo poslovnika. Dodal je, da bi se DZ moral bolj zavedati, da je res zakonodajna veja oblasti.

"Pavla Gantarja odlikujejo svobodomiselnost, iskrenost in posebna svetovnonazorska odprtost – je liberalec z vestjo. Četudi odločen in jasnih političnih načel, je vselej pripravljen preizpraševati lastna politična stališča in poglede, dovzeten za dialog, naklonjen iskanju stičnih točk – ne pa poudarjanju razlik – s tistimi, ki ne izhajajo iz istega svetovnonazorskega obzorja. Njegova dolgoletna politična biografija je bogata, vedno navdahnjena tudi z aktivizmom in prežeta s posebno pozornostjo do vrenja in dogodkov v civilni javni sferi," je Gantarja pred izvolitvijo predstavil prvak Zaresa Gregor Golobič.

Poslanci o Gantarju večinoma pohvalno
O Gantarju so se izrekli tudi predstavniki poslanskih skupin. Bojan Kontič (SD) je pojasnil, da gre za izkušenega moža, ki bo upošteval tudi mnenja prihodnje opozicije. Jože Tanko (SDS) je opozoril na ponižujoč odnos levega trojčka do funkcije predsednika parlamenta. Dodal je, da Gantarja spoštujejo, čeprav se z njim ne strinjajo vedno. Matej Lahovnik (Zares) je o Gantarju dejal, da se je vedno izkazoval po spoštovanju libertarnih vrednot.

France Žnidaršič (DeSUS) je poudaril, da je Gantar eden tistih, ki si prav gotovo zaslužijo mesto prvega moža DZ-ja. Da je Gantar primeren za predsednika, je menil tudi Srečko Prijatelj (SNS), pri čemer je dodal, da bi bilo mogoče v DZ-ju najti še modrejšega kandidata. Jakob Presečnik (SLS) je dajal, da od novega predsednika pričakujejo korektno vodenje DZ-ja in sodelovanje z vsemi poslanskimi skupinami. Tudi Katarina Kresal (LDS) je izpostavila Gantarjevo izkušenost.

Pahor: Potrč poslanec že od leta 1990
Miran Potrč je bil za podpredsednika DZ-ja izglasovan z 72 glasovi za in 13 proti. Pred glasovanjem o njihovi usodi so predstavniki predlagateljev predstavili svoje kandidate. Borut Pahor (SD) je o Miranu Potrču dejal, da je eden od redkih poslancev, ki v hramu demokracije sedi že vse od prvih demokratičnih volitev leta 1990. Spomnil je, da je sodeloval tudi pri postavljanju temeljev za potrebno zakonodajo, ki je sploh omogočila prve demokratične volitve. potrčevo bogato zgodovino po Pahorjevih besedah dopolnjuje še preudarno in mirno izražanje stališč.

Žnidaršič: Klavora dostojno vodil DZ že v preteklem mandatu
Vasja Klavora bo že drugič zapored podpredsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju je bil izvoljen s 84 glasovi za in 4 proti. O kandidatu za podpredsednika DZ-ja Vasji Klavori je France Žnidaršič (DeSUS) povedal, da je že do zdaj dostojno opravljal to funkcijo in da je ohranil mirno kri ter pozitivno vzdušje tudi v burnih trenutkih. Opozoril je, da je bil Klavora edini od treh podpredsednikov, ki je tudi končal svoj mandat.

Tanko: Cukjati oseba širokega duha
"France Cukjati je vestno opravljal svojo funkcijo," je v predstavitvi poudaril Jože Tanko (SDS). "Je oseba širokega duha in razumevanja, s svojo toleranco in pristopom je to dokazoval tudi v parlamentu." Spomnil je tudi, da je Cukjati kot zdaj že bivši prvi mož DZ-ja nosil pomemben del bremena v času uspešnega slovenskega predsedovanja Uniji. France Cukjati je z mesta predsednika zdrsnil na mesto podpredsednika. Zanj je glasovalo 79 poslancev, sedem pa jih je bilo proti.

Türk: Bogastvo funkcij parlamenta je treba skrbno gojiti
Sicer pa je poslance po izvolitvi Gantarja nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. DZ je zakonodajni organ in tribuna razprave. Je tržnica idej in prostor usklajevanja. Je mesto soočanja vlade in opozicije in dejavnik sinteze, je dejal. Predsednik države je poudaril, da je treba bogastvo funkcij parlamenta skrbno gojiti. "Ni dobro, kadar se parlament reducira na mehanizem za glasovanje in preglasovanje. Navidezna učinkovitost take prakse siromaši kakovost odločitev. Dobre odločitve nastajajo po skrbnem premisleku, v pretehtani razpravi, v izmenjavi argumentov in dognani formulaciji odločitev."

Türk je spomnil, da Slovenijo zdaj čaka veliko dela. Po njegovih besedah bodo nujne nove rešitve za čas nestabilnosti na trgih, nujne bodo reforme za moderno socialno zaščito, pokojninsko ureditev, vlaganje v znanost in znanje, razvoj do okolja prijaznih tehnologij. Treba se bo bojevati proti korupciji, si prizadevati za načelno in čvrsto zunanjo politiko ipd. "Pri vseh teh vprašanjih ima državni zbor nezamenljivo mesto," je menil predsednik države.

Mandatno-volilna komisija: Noben mandat ni sporen
Na ustanovni seji so poslanci najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo. Šteje 17 članov. Za njenega predsednika je bil imenovan Dušan Kumer (SD), za podpredsednika pa Danijel Krivec (SDS).
Novoimenovana komisija je na zasedanju na svoji prvi seji na podlagi poročila državne volilne komisije o izidu parlamentarnih volitev DZ-ju predlagala potrditev vseh poslanskih mandatov. Ugotovila je namreč, da noben mandat ni sporen.

Potrjeni mandati vseh poslancev
Poslanci so tako s 86 glasovi za in z nobenim proti potrdili vseh 90 poslanskih mandatov.

Poslanci so po sklepu mandatno-volilne komisije sklenili tudi, da Borutu Pahorju, ki je dobil mandat v parlamentu, zaradi nezdružljivosti funkcij preneha mandat v Evropskem parlamentu, ki ga bo namesto njega nadaljeval neki drugi član SD-ja.

Tanko: Volilni sistem neobičajen
Za govorniški pult parlamenta je v predstavitvi mnenj poslanskih skupin po zasedanju volilno-mandatne komisije stopil le vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Opozoril je, da je slovenski volilni sistem neobičajen, da medaljo dobi tretji ali četrti v volilnem okraju. "Ne zmagajo vedno najboljši," je dodal. Opozoril je tudi na napake pri izvedbi volitev in na uspehe vlade v odhodu

Na seji ni Janše in Jelinčiča
Kot je pojasnil Vasja Klavora, ki je kot najstarejši poslanec novega sklica do izvolitve predsednika parlamenta vodil sejo, se ustanovne seje ne udeležujeta le dva poslanca oz. dva predsednika strank: Janez Janša (SDS) in Zmago Jelinčič (SNS). Sejo pa v dvorani med drugimi spremljajo nekdanji predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.

M. N.