Za praznik dela nikjer v EU-ju razen v Sloveniji nimajo dveh dela prostih dni, v Evropi pa je to dela prost dan le v Srbiji in Ukrajini. Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Vendar so sindikati temu nasprotovali in 2. maj je ostal prazničen.

En dan naj bi bil vreden 35 milijonov
Gospodarstveniki, posebej tisti iz izvoznega sektorja, sicer opozarjajo, da predstavljajo slovenske posebnosti na področju praznikov motnjo v poslovnih procesih, saj je slovensko gospodarstvo tesno vpeto v prostor EU-ja.

Na statističnem uradu so naredili oceno, da en delovni dan v povprečju poveča bruto domači proizvod za 0,1 odstotka oziroma za 35 milijonov evrov. Ali bi to lahko trdili tudi za 2. maj, ki je del 'prazničnega tedna', saj je prost dan tudi 27. april in se zato veliko ljudi odpravi na tedenske počitnice, pa ni mogoče povedati.

Tudi za 2. januar se je izkazalo, da je veliko delavcev takrat na dopustu, v marsikateri evropski državi pa se novoletno praznovanje podaljša vse do 6. januarja, ko je ponekod državni praznik.

Čas, da se sliši glas delavcev
Ob prazniku dela so se sicer po Sloveniji in svetu vrstili pozivi k spoštovanju pravic delavcev. Med te spada tudi potreben počitek. Sindikalni govorniki so se strinjali, da je znova čas, da se povzdigne glas tistih, ki delajo, in tistih, ki bi to še kako radi počeli.

Brezposelnost je v letošnjem letu prvič po gospodarski krizi začela nekoliko upadati. Konec marca je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 118.099 brezposelnih oseb, kar je okoli sedem odstotkov manj kot marca lani.