Minister Darjo Felda je odstopno izjavo podal preteklo sredo, pred tem pa je premierju Robertu Golobu svoj odstop sporočil ustno.

Felda je na ministrsko mesto januarja 2023 prišel iz akademskih krogov, in sicer Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, kamor se zdaj tudi vrača. Med ministrovanjem se je spoprijemal s kritikami nekaterih stanovskih organizacij zaradi po njihovi oceni medlega dela in neupoštevanja stroke, z njegovim delom naj ne bi bili zadovoljni niti nekateri v koaliciji. Zato se je v zadnjem času vse pogosteje ugibalo o njegovi ministrski usodi.

Minister je sicer po podanem odstopu zatrdil, da ni nobenega skritega ozadja, govorice o razlogih za odstop pa zavrnil kot neresnične. Željo po vrnitvi v akademske vode je predsedniku vlade sporočil na začetku septembra, je dejal.

Premier Golob je za naslednika Felde izbral Vinka Logaja, ki od leta 2014 vodi Zavod RS za šolstvo. Aktualni mandat je že njegov tretji, iztekel bi se mu poleti 2026, a je Logaj letos poleti napovedal predčasen umik s tega mesta. Na čelu zavoda ima polna pooblastila še do 30. septembra, medtem pa so že stekli postopki za razpis za novega direktorja.

Predloga za imenovanje novega ministra sicer predsednik vlade še ni poslal v DZ. Skladno s poslovnikom DZ-ja ima zdaj deset dni časa, da predlaga novega ministra oz. da DZ obvesti, da bo naloge tega ministra začasno opravljal sam, ali jo poveri drugemu ministru. V naslednjih dneh je torej v DZ-ju pričakovati predlog za imenovanje ministrskega kandidata na čelo šolskega resorja.

Zatem bo predvidoma prihodnji teden sledila predstavitev kandidata pred pristojnim odborom DZ-ja. Po poslovniku DZ-ja se mora kandidat za ministra najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstaviti pristojnemu delovnemu telesu DZ-ja, nato pa ga morajo na seji potrditi še poslanci.

Že osma menjava na ministrskih stolčkih

Z menjavo na čelu ministrstva za vzgojo in izobraževanje bo to že osma menjava v Golobovi vladni ekipi. Z ministrske funkcije so doslej odstopili notranja ministrica Tatjana Bobnar, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. DZ je na Golobov predlog razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko, obrambni minister Marjan Šarec pa se je s funkcije poslovil po izvolitvi za evropskega poslanca na junijskih evropskih volitvah. Za njegovega naslednika premier predlaga vodjo poslanske skupine Gibanja Svobode Boruta Sajovica, tudi ta predlog mora še posredovati v DZ.

Postopkovni predlogi in prekinjena seja

Poslanci so sicer septembrsko sejo začeli z vprašanji ministrom. Ker je predsednik vlade Golob v New Yorku na vrhu za prihodnost, jim bo na vprašanja odgovarjal šele prihodnji teden.

Začetek seje so sicer zaznamovali postopkovni predlogi, med drugim glede komisije za nadzor javnih financ ter preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solarju in Gibanju Svoboda. Zato je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič sejo prekinila za dve uri, do 14.30.

Bratušek: Med 2023 in 2025 za ceste 1,2 milijarde

V okviru priprave državnih proračunov za 2025 in 2026 je tudi za prihodnje leto za obnove in novogradnje na državnem cestnem omrežju predvidenih nekaj več kot 400 milijonov evrov, je v DZ-ju povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Skupna vrednost sredstev za cestno infrastrukturo bo med letoma 2023 in 2025 presegla 1,2 milijarde evrov.

Ministrica Bratušek je odgovarjala na poslansko vprašanje Bojana Podkrajška iz SDS-a, ki ga je med drugim zanimalo, ali zaradi obnove na območjih, ki so jih lani avgusta najbolj prizadeli uničujoči poplave in plazovi, še vedno veljajo navedbe o zamiku nekaterih že pripravljenih projektov s ciljem prioritetne popoplavne obnove.

Bratušek je ponovila, da popoplavna obnova ostaja prioriteta, a da je do premikov pri vlaganju v državne ceste prišlo tudi na drugih delih države. Medtem ko je bila proračunska realizacija pri sredstvih za cestno infrastrukturo v letu 2021, torej pred nastopom trenutne vlade, nekaj manj kot 290 milijonov, je lani dosegla 413 milijonov. Pri tem je bilo približno 40 milijonov evrov namenjenih za interventne ukrepe po poplavah.

Tudi letošnjo realizacijo na ministrstvu oz. direkciji za infrastrukturo ocenjujejo na več kot 400 milijonov evrov, pri čemer se velik del projektov resnično dotika popoplavne obnove. "Ne vsi, ker vemo, da smo v bistvu najprej mislili, da bo treba projekte takoj po poplavi ustavljati (...) , a lahko smo šli z vsemi projekti naprej, celo nekatere razpise, za katere smo mislili, da jih bo treba ukiniti, smo lahko izpeljali," je dejala ministrica.

Bratušek: V teku je 52 javnih razpisov

Trenutno ima direkcija v teku 52 javnih razpisov, od tega 45 na cestah in sedem na železnicah. Skupna vrednost teh razpisov je približno 570 milijonov evrov. Obenem na direkciji predvidevajo, da bodo še v tem letu lahko objavili 59 dodatnih razpisov, devet na železnicah in 50 na cestah, njihova skupna vrednost pa bo okoli 190 milijonov evrov.

Proračunska predloga za 2025 in 2026, ki sta v zaključni fazi priprave, po besedah ministrice ob tem predvidevata, da se bo višina sredstev za cestno infrastrukturo gibala nekaj nad 400 milijonov evrov. Sredstva za naložbe v železnice pa se bodo, tako Bratušek, zaradi zamika nekaterih velikih projektov, celo znatno povečala.

"Tako, da so sredstva za prometno infrastrukturo v obdobju te vlade zgodovinsko visoka. V treh letih bomo za ceste dali 1,2 milijarde evrov. Res je, velik del, ne pa vse, na Koroškem, Savinjskem, Gorenjskem, na območju Kamnika, ampak kar nekaj je tudi projektov, ki so se zaključevali, tudi na drugih koncih Slovenije. Nekaj manevrskega prostora je tudi v proračunu 2025–2026, kljub prioriteti popoplavne sanacije, tudi za nekatere druge odseke ali pa druga območja po Sloveniji," je zatrdila.

Poslanci so vprašanja namenili tudi notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju, ki so ga med drugim spraševali o kadrovskih razmerah v policiji in režimu prehajanja državne meje na maloobmejnih prehodih. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je odgovarjala na vprašanje o razmerah na oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je bil deležen vprašanj o obratovanju Teša 6.

V petek interpelacija

Sicer pa je bila seja v znamenju interpelacije ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki se bo zaradi 6,5 milijona evrov vrednega nakupa 13.000 računalnikov že drugič zagovarjala pred poslanci. O tem bodo razpravljali v petek.

Na mizi so imeli tudi obravnavo predloga novele zakona o lokalnih volitvah, predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma, ter več zakonskih predlogov, vezanih na romsko tematiko, ki jih je v parlamentarni postopek vložil NSi.