Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je državni zbor potrdil maja letos. Datuma še ni določil, se je pa že takrat omenjalo konec novembra.

Predlog za razpis referenduma so vložili poslanci Svobode, SDS-a, NSi-ja, SD-ja in poslanca manjšin, ki so zatrjevali, da se bodo volivci odločali o strateškem vprašanju. Država mora namreč ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov, da ne bi bila preveč uvozno odvisna in bi lahko zagotavljala stabilnost oskrbe in cen. Prepričani so, da so samo obnovljivi viri preveč nestanovitni, zato je potrebna mešanica jedrske energije in obnovljivih virov.

Predlagatelji so tudi že oblikovali referendumsko vprašanje, in sicer bo na volilnih lističih zapisano: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"

Da bo mogoče referendum izvesti, mora DZ sprejeti še odlok o njegovem razpisu. Roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, naj bi stekli 14. oktobra.

Dileme in projekcije

V družbi Gen energija, ki upravlja obstoječo Nuklearno elektrarno Krško (Nek), se s projektom nove jedrske elektrarne v Krškem ukvarjajo že okoli dve desetletji. Nek je na začetku leta 2023 dobil okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovanja za dodatnih 20 let, torej vsaj do leta 2043.

Gradnja nove jedrske elektrarne bi potekala več let, ocenjena investicijska vrednost brez stroškov financiranja naj bi bila med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Prav vprašanje izjemnega obsega investicije v novo jedrsko elektrarno – ta po izkušnjah iz tujine pogosto preseže ocenjeno vrednost – in dilema, ali si Slovenija to lahko privošči, bo verjetno eno glavnih v kampanji pred referendumom.

V Gen energiji pravijo, da jim samim naložbe ne bo uspelo izvesti. Ob nujni podpori države je predvidena tudi možnost soinvestitorstva tako domačega kot tujega gospodarstva ali morda celo katere od sosednjih držav.

Medtem ko podporniki Jeka 2 poudarjajo nepogrešljivost nove jedrske elektrarne pri zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe z energijo in energetske samozadostnosti, pa nasprotniki ob izjemnem finančnem bremenu naložbe in posledični nevarnosti začetne visoke lastne cene elektrike iz Jeka 2 navajajo tudi bojazen, da bo poraba virov za novo jedrsko elektrarno ustavila naložbe v obnovljive vire energije.

Obenem se pojavljajo strahovi glede ravnanja z jedrskimi odpadki – letos je sicer stekla gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem – ter tradicionalno tudi glede potresne varnosti jedrskega objekta na potresno aktivnem območju Posavja.