Na okrogli mizi, ki jo je v Cankarjevem domu organiziral Mirovni inštitut, je Jakubowicz še dejal, da v novem zakonu pogreša besedo neodvisnost, Branko Grims iz SDS-a pa je odgovarjal, da je namen zakona predvsem narediti delovanje RTV-ja bolj transparentno. Grims je navedel tudi primere vplivanja politike na delovanje zavoda.

Temu je nasprotovala urednica na Radiu Slovenija Tatjana Pirc, ki je dejala, da ne more privoliti v sliko o odvisnosti novinarjev in klečeplazenju urednikov. Dejala je še, da je bila sama v 20 letih delovanja na radiu, sicer še kot mlada novinarka, priča le enemu poskusu političnega pritiska, ki pa je bil po njenem mnenju posledica politične neizkušenosti.

Korak naprej ali nazaj?
Jakubowicz je dejal, da se sicer zaveda, da je bilo v pripravo predloga vloženo veliko napora, vendar je po njegovem mnenju v predlogu premalo mehanizmov, ki bi zagotavljali neodvisnost. Obstaja velika nevarnost, da predlog zakona pomeni korak nazaj, ne pa naprej, meni Jakubowicz.

Urednica na TV Slovenija Rosvita Pesek pa je opozorila, da na podlagi zdajšnjega zakona v svetu RTV-ja sedijo ljudje, ki ne poznajo zadev na zavodu in se jih bistvene odločitve, ki jih sprejemajo, ne dotikajo. Pristojnosti teh ljudi so prevelike, meni Peskova.

Na razpravi so sodelovali še v. d. direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Sašo Gazdič, pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija Boris Bergant in direktor pravnega oddelka Evropskega združenja javnih televizij Werner Rumphorst.