Slovenska policija letno kot pogrešane obravna od 200 do 230 ljudi, pri čemer gre tako za ljudi, ki so pogrešani iz prejšnjih let, kot tiste, katerih izginotje je bilo prijavljeno na novo - trenutno pogrešajo 232 ljudi.

Čas pogrešanja človeka je odvisen od posameznih primerov - lahko je to samo nekaj dni, lahko pa tudi več let. "Največ pogrešanih ljudi se vrne po dveh do treh dneh, manjši del v nekaj tednih, bistveno manj pa je primerov, ko človeka ne najdemo nekaj mesecev ali let," pravijo.

Od 60 do 70 odstotkov ljudi, ki so pogrešani in jih išče policija, se samih vrne domov, 10 odstotkov jih najde policija, v okoli 15 odstotkov pa človeka najdejo mrtvega (naredi samomor, opeša ali doživi nesrečo). "Le" v okoli enem odstotku so pogrešani žrtve različnih kaznivih dejanj.

Različni razlogi za odhod od doma
Med pogrešanimi osebami posebej ne izstopa nobena starostna skupina, več pa je moških. Pri mladoletnikih gre po navedbah policije največkrat za odhod od doma, razlogi zanj pa so lahko različni - težave v šoli, nasilje v družini, raziskovanje ...

Mladoletniki se po izkušnjah policije največkrat zatečejo k prijateljem, stricem, tetam in babicam, manjši delež pa jih bega po mestu ali kje drugje. "Izkušnje imamo, da starejši mladoletniki pobegnejo od doma tudi zaradi večje potrebe po svobodi in želji po dogodivščinah, zato se na primer odpravijo na morje ali v kakšen bolj oddaljen kraj," pravijo.

Pri starejših pa so najpogostejši zdravstveni razlogi, kot so demenca ali katero drugo bolezensko stanje.

Daljša odsotnost ni glavni razlog za status pogrešanega
Kot pogrešano policija obravnava tistega človeka, o izginotju katerega je obveščena ali njegovo odsotnost zazna sama. Pri tem je zmotno mišljenje, da je glavni razlog za status pogrešane osebe to, da je pogrešana dlje časa.

"Pri pogrešanjih je treba namreč nujno upoštevati logično sprejemljiv čas pogrešanja in vidik preteklih navad osebe, običajev, obnašanja, socialnih stikov ali poklicne dejavnosti. Glavni element pogrešanosti je torej nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena," pravijo.

Da je oseba pogrešana, lahko prijavi vsakdo. Prijavitelji naj v primeru, ko prijavijo izginulega, posredujejo kar najbolj relevantne informacije. To so fizične in psihične značilnosti človeka, okoliščine izginotja in podatki o okolju, v katerem je živel, pravijo na policiji.

Pri tem zatrjujejo, da osebo ves čas, ko je pogrešana, aktivno iščejo. "Dejstvo pa je, da se z oddaljevanjem od časa, ko je bil nekdo zaznan kot pogrešan, in s povečanjem stopnje in obsega preverjenih podatkov, ki jih policija zbere, intenzivnost iskanja zmanjšuje," dodajajo.