Seja odbora za gospodarstvo, ki je končal izredno sejo o koncentraciji kapitala in pripravil nekaj sklepov, napoveduje vročo izredno sejo DZ-ja.

Sklepe, ki so jih predlagali v SDS-u, je odbor brez izjeme podprl. V skladu z njimi naj bi vlada pripravila celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala v , Istrabenzu in Merkurju, kako je to vplivalo na medije in na objektivno obveščenost državljanov ter kakšna je odgovornost posameznikov v teh procesih. Kakšno vlogo so v vsej zadevi odigrale poslovne banke, naj bi preverila Banka Slovenije.

Na osnovi ugotovitev naj vlada sprejme ukrepe in ustrezne pravne postopke v njeni pristojnosti ter državnemu zboru predlaga morebitne spremembe zakonodaje, se še glasijo sklepi. Z ugotovitvami mora vlada državni zbor seznaniti v 30 dneh.

Rop: Seja je vladna predvolilna poteza
Eden redkih povabljenih, ki se je seje dejansko udeležil, je bil nekdanji premier Anton Rop, ki je med drugim dejal, da se s sejo o problematiki koncentracije kapitala počne cenena predvovlilna kampanja te vlade. Kot meni Rop, zdajšnja vlada ni pripravljena prevzeti nobene odgovornosti za svoje napake, s prstom pa kaže na vse druge. "Rezultati vaše politike so jasni: netransparentna, populistična razprodaja državnega premoženja," je dejal.

Ključni akterji manjkali
Na današnjo sejo so bili sicer med drugimi vabljeni predsednik vlade Janez Janša, Boško Šrot iz Pivovarne Laško, Igor Bavčar iz Istrabenza, Matjaž Gantar iz KD Groupa in Andrijana Starina Kosem. V soboto slišane kritike zaradi delovanja paradržavnih skladov naj bi na odbor pripeljale tudi prva moža Kada in Soda, Tomaža Toplaka in Marka Pogačnika, toda nihče izmed njih se je ni udeležil.

Od povabljenih je na sejo poleg Antona Ropa prišel le direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak.

Razprava nadaljevanje sobotne seje
Na seji so poslanci nadaljevali v soboto prekinjeno razpravo, ki se je večina izmed 40 povabljenih ni udeležila, od glavnih akterjev prevzemnih zgodb je bil namreč navzoč le Zoran Janković, tako da je seja minila v znamenju medsebojnega obtoževanja med opozicijo in koalicijo, kdo je koga nameščal in v katerem mandatu so se zgodile največje koncentracije.

Medtem ko je koalicija izpostavljala, da so tajkuni blizu opozicijskim vrstam, je opozicija vztrajala, da se je večina menedžerskih prevzemov zgodila v mandatu te vlade, med letoma 2006 in 2008.

B. K./E. S.