Na tradicionalnem, že 18. srečanju ravnateljev osnovnih šol na Bledu je Zver zavrnil bojazni ravnateljev, da bi 100- namesto 85-odstotno financiranje zasebnih šol vodilo v razvoj mreže zasebnih šol. Za finančno podporo ukrepa naj bi sicer potrebovali le 250.000 evrov, kar ne bo omajalo 1,1 milijarde evrov težkega proračuna za šolstvo. Po besedah Zvera gre za financiranje programa in ne prostora, vzdrževanja ali opreme, s čimer bo javna mreža "tudi poslej privilegirana glede financiranja".

Ravnatelji spremembo financiranja zasebnih šol načeloma podpirajo, vendar jo "sprejemajo z veliko rezervo". Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije Oton Račečič je opozoril, da bi se lahko bistveno povečala mreža zasebnih šol, in se ob tem vprašal, kaj bo z javnimi šolami, predvsem tistimi manjšimi.

Drugi tuj jezik ne bo obremenil šolarjev
Zver je še dejal, da uvedba drugega tujega jezika v zadnje tri razrede osnovnih šol ne bo pomenila preobremenjenosti za otroke. Uvedbo drugega tujega jezika v osnovne šole po raziskavi ministrstva podpira kar 73 odstotkov Slovencev.

Direktorica direktorata za osnovno šolstvo Mojca Škrinjar meni, da bi lahko postal drugi tuji jezik preobremenitev za otroke le ob napačnem didaktičnem pristopu in če bi imel enak značaj kot prvi tuji jezik.

Glede obeh predlogov je dejal, da je ministrstvo upoštevalo večino nasvetov strokovne javnosti. "Za nami sta dva temeljita kroga pogajanj, ko bosta noveli vloženi v vladno proceduro, pa se začenja tudi javna razprava," je pojasnil Zver.

Šolski minister je načelno podprl predlog za oblikovanje nove bele knjige na področju izobraževanja. Hkrati je zatrdil, da Slovenija že pripravlja nov dokument, ki bo skušal izoblikovati vizijo izobraževanja do leta 2020.