Glavne slovesnosti so bile v New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji, kjer so strmoglavila ugrabljena letala.

Branje imen in luč v spomin na žrtve
Slovesnost v New Yorku se je začela ob 8.40 po tamkajšnjem času, natančno ob 8.46 (14.36 po srednjeevropskem času) pa so se žrtvam poklonili s prvo minuto tišine. Te so se ponavljale ob času napada drugega letala in ob času zrušitev obeh stolpov. Osrednji del slovesnosti je bilo branje imen 2.749 žrtev, ki so v New Yorku umrle v napadih. Zvečer po lokalnem času oz. pozno ponoči po srednjeevropskem bodo prižgali dva močna reflektorja, ki bosta simbolizirala dvojčka, z več kot 400 metri višine nekdaj najvišji stavbi na svetu. Spominski park v spomin na napade bo v New Yorku zgrajen do leta 2010, do takrat pa bo mogoče dogodke podoživljati v bližnjem spominskem centru.

Bush bo nagovoril državljane
Slovesnosti v New Yorku se je udeležil tudi predsednik George Bush, ki je obiskal tudi Shanksville, kjer je zaradi upora potnikov proti ugrabiteljem strmoglavilo Unitedovo letalo na letu 93, in prizorišče napada na Pentagon.

Zvečer po lokalnem času bo Bush državljane nagovoril še po televiziji. To bo šele peti Bushev televizijski nagovor državljanom v njegovem predsednikovanju, nasprotniki pa so prepričani, da ga bo izkoristil za prodobivanje politične podpore za svojo politiko.

Ostra polemika o upravičenosti odgovora
Tudi sicer se je ob obletnici napadov v ZDA pred novembrskimi kongresnimi volitvami znova razgrela debata o vodenju vojne proti terorizmu. Medtem ko je imel Bush po napadih izjemno visoko podporo med prebivalstvom, pa je ta med bojem proti terorizmu močno splahnela, saj mnogi menijo, da zaradi protiterorističnih ukrepov, ki marsikdaj že mejijo na kršenje človekovih pravic, niso nič varnejši. Na to naj bi kazalo tudi dejstvo, da ni izpolnjen eden bistvenih ciljev, ki si jih je Busheva administracija zadala po 11. septembu 2001. Glavni krivec za napade in vodja Al Kaide Osama bin Laden je namreč še vedno na prostosti.

Potek terorističnih napadov
19 članov teroristične mreže Al Kaide je 11. septembra 2001 zjutraj v skrbno načrtovani akciji ugrabilo štiri letala. Večina izmed ugrabiteljev je prihajala iz Savdske Arabije. Dve izmed letal, let 11 družbe American Airlines in let 175 družbe United Airlines, ki sta vzleteli v Bostonu in sta bili namenjeni v Los Angeles, so ugrabitelji, potem ko so si z noži in palicami utrli pot v pilotsko kabino, preusmerili proti New Yorku. Prvo letalo, na katerem je bil tudi vodja napadov Mohamed Atta, je s petimi ugrabitelji, devetimi člani posadke in 51 potniki strmoglavilo v severni stolp dvojčkov WTC-ja ob 8.46. Letalo je uničilo vse možne izhode nad 93 nadstropjem.

Le 17 minut pozneje je v južni stolp treščilo še drugo letalo. Stolpa sta se zaradi poškodb čez nekaj ur zrušila in pokopala na stotine ljudi, med njimi veliko gasilcev in policistov, ki se niso mogli pravočasno umakniti na varno.

Potniki ugrabitelje prehiteli
Let 77 American Airlinesa naj bi iz Washingtona poletel v Los Angeles. Boeing 757 je ob 9.38 ugrabljen strmoglavil v poslopje Pentagona, ameriškega obrambnega ministrstva. Umrlo je 64 ljudi na letalu in 125 ljudi v Pentagonu. Let 93 United Airlinesa je vzletel iz Newarka v zvezni državi New Jersey, pristalo pa naj bi v San Franciscu. Kmalu po ugrabitvi pa so potniki, ki so že izvedeli za preostale ugrabitve, napadli kokpit in ugrabitelje prisilili, da so boeing 757 s 44 ljudmi na krovu strmoglavili na prazno polje v Shanksvillu v Pensilvaniji. Letalo naj bi sicer napadlo stavbo kongresa v Washingtonu.