Uporniški borci pred poslopjem univerze v Alepu. Foto: Reuters
Uporniški borci pred poslopjem univerze v Alepu. Foto: Reuters

Gre za največjo ofenzivo proti vladnim silam v več letih. Uporniki pod vodstvom skupine Hajat Tahrir al Šam, nekoč povezane z Al Kaido, so prišli do Alepa prvič po letu 2016, ko so bili od tam pregnani.

Letališče v Alepu in ceste, ki vodijo v mesto, so zaprti, so za Reuters dejali viri v vojski.

Kot je sporočil Sirski observatorij, organizacija s sedežem v Združenem kraljestvu, so uporniki zavzeli "večino" mesta, in sicer brez večjega odpora. Vladne sile so se umaknile brez boja, je dejal.

Uporniki, ki jih vodi skupina Hajat Tahrir al Šam, nekoč povezana z Al Kaido. Prizor iz al Rašidina v provinci Alep. Foto: Reuters
Uporniki, ki jih vodi skupina Hajat Tahrir al Šam, nekoč povezana z Al Kaido. Prizor iz al Rašidina v provinci Alep. Foto: Reuters

Sirska vojska je potrdila, da so uporniki vstopili v "večje dele" mesta in da je bilo v spopadih ubitih ali ranjenih več deset vojakov. Vojska je dodala, da je iz Alepa začasno umaknila svoje sile, "da bi pripravili protiofenzivo".

Sirski observatorij je dodal, da so prazni mestni svet, policijske postaje in prostori obveščevalne službe. "To se še ni zgodilo," so poudarili.

Rusija je ponoči sprožila zračne napade na dele Alepa, in sicer prvič po letu 2016.

V petek so vladne sile sporočile, da so se vrnile na položaje v več mestih v provincah Alep in Idlib.

Uporniki so medtem objavili videoposnetke, ki naj bi kazali njihove pripadnike z vozili v zahodnem predmestju Alepa, poroča BBC.

Zračni napadi ruskih in sirskih sil

Sirska in ruska letala so v petek izvedla 23 zračnih napadov blizu Idliba, je sporočil Sirski observatorij. V ruskih napadih naj bi bili ubiti štirje civilisti, 19 naj bi jih bilo ranjenih.

Ruska vojska je sporočila, da je bombardirala "ekstremistične sile". Kremelj je izrazil podporo vladi v Damasku in sporočil, da je na udaru suverenost Sirije.

51-letni prebivalec Alepa Sarmad je dejal, da neprestano sliši rakete in topniško obstreljevanje. "Bojimo se, da bo izbruhnila vojna in bomo spet razseljeni," je dejal.

Namestnik regionalnega koordinatorja ZN-a za humanitarno pomoč David Carden je dejal, da ga močno skrbi vpliv vse hujših sovražnosti na civiliste. "V neprestanih napadih v zadnjih treh dneh je umrlo najmanj 27 civilistov, vključno z otroki, starimi le osem let," je dejal.

Uporniki so izvedli obsežno ofenzivo proti vladnim silam. Foto: Reuters
Uporniki so izvedli obsežno ofenzivo proti vladnim silam. Foto: Reuters

Idlib, zadnje oporišče upornikov

V vojni v Siriji, ki se je začela leta 2011, je bilo ubitih več kot pol milijona ljudi. Oborožene skupine, ki nasprotujejo predsedniku Bašarju Al Asadu, vključno z džihadisti, so med vojno zasedle velik del Sirije, a je vlada s pomočjo Rusije, Irana in drugih zaveznikov, tudi libanonskega gibanja Hezbolah, povrnila nadzor nad večino ozemlja.

Idlib na severozahodu države je zadnje oporišče upornikov. Večinoma je pod nadzorom skupine Hajat Tahrir al Šam, na območju so tudi uporniki, ki uživajo podporo Turčije, pa tudi turške sile.

Spopadi v Idlibu so večinoma potihnili po letu 2020, ko sta se Rusija in Turčija dogovorili o prekinitvi ognja, ki je zaustavila prodor vladnih sil v provinco.

V sredo pa so Hajat Tahrir al Šam in zavezniške skupine sprožile ofenzivo, da bi "ustavile agresijo". Uporniki vlado in zavezniške milice obtožujejo stopnjevanja spopadov na območju.

V sosednjem Libanonu je Izrael z obsežnimi napadi močno oslabil Hezbolah, izraelske sile pa redno izvajajo napade tudi na območju Sirije, kjer ciljajo skupine, povezane z Iranom.