Izraelska vojska je znova napadla libanonsko prestolnico Bejrut, pri čemer je bilo po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih šest ljudi, še 15 pa ranjenih.

"V napadu izraelskega sovražnika na območju Gobeiri v južnem predmestju Bejruta je bilo ubitih šest ljudi, 15 pa ranjenih," je sporočilo libanonsko ministrstvo. Reševalci, povezani s Hezbolahom, so pred tem poročali o treh smrtnih žrtvah napada, je poročal britanski BBC.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu ubila Hezbolahovega poveljnika raketnih sil Muhamada Kabisija.

Vojska je še dejala, da so ob njem zadeli še nekaj drugih osrednjih poveljnikov Hezbolahovih raketnih sil. Dodala je, da se je Kabisi Hezbolahu pridružil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat opravljal več pomembnih vojaških nalog v organizaciji ter bil odgovoren za načrtovanje in izvedbo številnih napadov na izraelske civiliste in vojake.

"Kabisi je bil pomemben vir znanja na področju raket in je bil tesno povezan z visokimi vojaškimi voditelji v Hezbolahu," je sporočila izraelska vojska.

Libanonski viri pred tem niso navedli, kdo je bil tarča napada in kakšno je njegovo stanje.

Kot je medtem povedal fotograf francoske tiskovne agencije AFP v Bejrutu, sta bili v napadu uničeni dve nadstropji stavbe, poškodovanih je bilo tudi več avtomobilov. Izraelska vojska je potrdila napad in dodala, da bo podrobnosti posredovala pozneje.

Netanjahu: Izrael je v vojni s Hezbolahom, ne z Libanonom

Izraelska vojska je sicer že v ponedeljek napadla libanonsko prestolnico. Vir blizu šiitskega gibanja Hezbolah je takrat pojasnil, da je bil tarča napada poveljnik gibanja v južnem Libanonu Ali Karake. Kot so pozneje sporočili iz gibanja, je poveljnik živ in so ga prepeljali na varen kraj.

Izraelska vojska je sporočila, da je v ponedeljkovem napadu zadela 1600 tarč proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, da bi uničila njegovo infrastrukturo, ki jo je vzpostavil v Libanonu od zadnje vojne z Izraelom leta 2006. V izraelskih napadih je bilo po zadnjih podatkih ubitih 569 ljudi, 1835 pa ranjenih. Med mrtvimi je 50 otrok in 94 žensk.

Hezbolah je na sever Izraela izstrelil več kot 200 raket, ki so ranile dva človeka, o večji škodi pa ne poročajo. Danes zjutraj sta iz Libanona proti Izraelu poleteli še dve raketi, ki pa sta padli v morje.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je dejal, da je ponedeljek zaznamoval "pomemben vrhunec" v skoraj leto trajajoči vojni.

"Ta dan smo onemogočili na desettisoče raket in natančnega streliva. Izraelska vojska dejansko uničuje, kar je Hezbolah zgradil v 20 letih od druge libanonske vojne," je dejal.

Izraelski premier je v kratki izjavi poslal sporočilo Libanoncem in jim zatrdil, da je Izrael v vojni s Hezbolahom, ki po njegovih besedah izkorišča prebivalstvo. "Izrael ni v vojni z vami, ampak s Hezbolahom. Predolgo vas je Hezbolah uporabljal za živi ščit," je dejal.

Izrael: Ne želimo začeti kopenske ofenzive na Libanon

Veleposlanik pri ZN-u Dani Danon je dejal, da Izrael ne namerava sprožiti kopenske ofenzive na Libanon.

"V preteklosti smo že imeli izkušnje z Libanonom. Ne želimo začeti nikakršne kopenske ofenzive," je dejal Danon novinarjem v Združenih narodih. Poudaril je, da Izrael ne želi pošiljati svojih vojakov v tujino, da pa je odločen zaščititi izraelske civiliste.

"Raje imamo diplomatsko rešitev. Če ta ne deluje, uporabljamo druge metode, da drugi strani pokažemo, da mislimo resno," je še poudaril v izjavi ob robu splošne razprave Generalne skupščine ZN-a v New Yorku.

Zatočišča za ljudi, ki bežijo pred "izraelskimi grozodejstvi"

Zaradi izraelskih napadov se je na desettisoče ljudi z juga Libanona odpravilo proti Bejrutu in varnejšim območjem na severu, kar je povzročilo zastoje na cestah. Številne družine so vse svoje imetje naložile v avtomobile, kombije ali tovornjake in med bombardiranjem okoli njih zapustile domače kraje.

"Zelo smo zaskrbljeni zaradi resnega stopnjevanja napadov, ki smo mu bili priča včeraj. Več deset tisoč ljudi je bilo včeraj in ponoči prisiljenih zapustiti svoje domove, njihovo število pa še naprej narašča," je na novinarski konferenci v Ženevi povedal tiskovni predstavnik urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Matthew Saltmarsh in poudaril, da je območje vojna že opustošila, in opozoril, da je število žrtev med civilisti nesprejemljivo.

Po poročanju Al Džazire, ki se sklicuje na podatke Združenih narodov, v desetkilometrskem pasu ob meji z Izraelom živi približno 150.000 ljudi, ki so nenehno ogroženi zaradi napadov.

Libanonski minister Naser Jasin, ki usklajuje odziv na krizne razmere, je za Reuters povedal, da je bilo aktiviranih 89 začasnih zatočišč v šolah in drugih objektih, ki lahko sprejmejo več kot 26.000 ljudi, ki so zbežali pred "izraelskimi grozodejstvi".

Kot poroča BBC, je bil to najsmrtonosnejši dan v zadnjih skoraj 20 letih, eden od libanonskih uradnikov pa je dejal, da gre za največ smrtnih žrtev v enem dnevu od državljanske vojne, ki je trajala od leta 1975 do leta 1990.

Tudi tiskovna predstavnica urada ZN-a za človekove pravice (OHCHR) Ravina Shamdasani je dejala, da je agencija zaskrbljena zaradi stopnjevanja sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom. Obe strani je pozvala, naj nemudoma ustavita nasilje in zagotovita zaščito civilistov.

Sklad ZN-a za otroke (Unicef) je medtem opozoril na posledice izraelskih napadov na mlade. "Danes opozarjamo, da bo vsako nadaljnje zaostrovanje tega spora imelo katastrofalne posledice za vse otroke v Libanonu," je po videopovezavi iz Bejruta povedala namestnica predstavnika Unicefa v Libanonu Ettie Higgins. "Včerajšnji dan je bil za Libanon najhujši v zadnjih 18 letih. To nasilje se mora takoj končati," je še dodala.

Odpoved poletov na to območje

Več letalskih družb je zaradi zaostrovanja spopadov med Izraelom in Hezbolahom začasno ustavilo polete v Bejrut.

Katarski nacionalni prevoznik Qatar Airways je sporočil, da je "zaradi trenutnih razmer v Libanonu" začasno prekinil polete na bejrutsko mednarodno letališče Rafic Hariri. Pri družbi so poudarili, da ostaja varnost njihovih potnikov največja prioriteta.

Katarska družba je že prejšnji teden naznanila prepoved pozivnikov in ročnih radijskih sprejemnikov na svojih poletih v Bejrut, potem ko je v eksplozijah komunikacijskih naprav v Libanonu, za katerimi naj bi stal Izrael, v dveh dneh umrlo najmanj 39 ljudi, na tisoče pa je bilo ranjenih.

Na letališču v Bejrutu so bile davi med prihodi letal objavljene številne odpovedi, med drugim poletov Turkish Airlinesa iz Carigrada, Air Francea iz Pariza in Royal Jordana iz Amana, poroča BBC.

Nemški prevoznik Lufthansa, Air France in ameriška družba Delta Airlines so zaradi povečanja sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom že v preteklih dneh začasno ustavili polete v Bejrut, prizadete pa so tudi nekatere storitve prevoznikov v Izrael in Iran.

Wizz Air, British Airways in Azerbaijan Airlines so tako odpovedali za danes predvidene polete v Tel Aviv in iz njega, so poročali izraelski mediji.

Sorodna novica Zunanje ministrstvo zaradi napadov v Libanonu na pogovor poklicalo izraelskega veleposlanika

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer in velikega števila civilnih žrtev, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Ameriški predsednik Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris sta se v ponedeljek v Washingtonu vsak posebej srečala z voditeljem Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zajedom in z njim razpravljala o vojni na Bližnjem vzhodu in v Sudanu, so sporočili iz Bele hiše.

Biden je pred srečanjem dejal, da so ga seznanili z razvojem dogodkov glede Libanona in da si prizadeva za umiritev razmer.

Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v ponedeljek v New Yorku dejal, da so predstavili konkretne pobude za olajšanje krize v Libanonu.

O podrobnostih ni govoril, vendar pa je dejal, da bodo o tem v času splošne razprave svetovnih voditeljev ta teden v ZN-u v New Yorku govorili državni sekretar Antony Blinken in drugi visoki ameriški uradniki.

Ponovil pa je, da ZDA nasprotujejo kopenski ofenzivi Izraela na Libanon. "Ne verjamemo, da bo kopenska invazija v Libanonu prispevala k zmanjšanju napetosti v regiji, k preprečevanju spirale stopnjevanja nasilja, osredotočeni smo na to, da izkoristimo ta teden za raziskovanje teh idej in ugotovimo, ali lahko najdemo izhod," je dejal.

Iranski predsednik kritičen do ZN-a zaradi neukrepanja proti Izraelu

"Neukrepanje Združenih narodov proti izraelskim zločinom je nesmiselno in nerazumljivo," je iranski predsednik Masud Pezeškjan ob začetku 79. zasedanja Generalne skupščine ZN-a dejal generalnemu sekretarju Guterresu.

Pezeškjan je Guterresu izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi širjenja spopadov na območju. Po njegovem mnenju se sicer gibanje, ki je zaveznik palestinskega islamističnega gibanja Hamas iz Gaze, samo ne more upreti Izraelu.

"Hezbolah se ne more sam zoperstaviti državi, ki jo branijo, podpirajo in oskrbujejo zahodne države," je dejal v pogovoru za televizijo CNN. Mednarodno skupnost je pozval še, naj ne dovoli, da Libanon postane druga Gaza, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Reformistični predsednik islamske republike je predtem v ponedeljek na okrogli mizi z novinarji izjavil, da si za širši konflikt na Bližnjem vzhodu prizadeva Izrael, medtem ko Iran "v zadnjih sto letih še ni začel vojne". Kot je dejal, Iran bolje kot kdor koli drug ve, da če na tem območju izbruhne večja vojna, to ne bo koristilo nikomur.

Kitajska na "strani pravičnosti in arabskih bratov"

Kitajski zunanji minister Vang Ji je medtem v pogovorih z libanonskim kolegom v New Yorku izrazil podporo Bejrutu in obsodil dejanja Izraela, ki jih je označil za nekritične napade na civiliste.

"Pozorno spremljamo razvoj dogodkov na območju, zlasti nedavne eksplozije komunikacijske opreme v Libanonu, in odločno nasprotujemo vsesplošnim napadom na civiliste," je kitajsko zunanje ministrstvo citiralo Vangove besede.

"Ne glede na to, kako se bodo razmere spremenile, bomo vedno na strani pravičnosti, na strani svojih arabskih bratov, vključno z Libanonom," je dejal.

Zunanji ministri skupine G7 so v ponedeljek posvarili, da bi lahko zaradi razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu območje zajeli širši spopadi z nepredstavljivimi posledicami, od katerega nobena država ne bi imela koristi.

Pezeškjan: Izrael želi Bližnji vzhod povleči v vojno

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je ob prihodu v New York na zasedanje Generalne skupščine ZN-a dejal, da želi Izrael povleči Bližnji vzhod v popolno vojno, ko hoče izzvati Iran, da se vplete v konflikt med Izraelom in Hezbolahom.

"Izrael je tisti, ki želi ustvariti ta vsesplošni konflikt," je dejal novinarjem in dodal, da bodo posledice takšne nestabilnosti nepopravljive.