Bush je dal intervju po dolgem času, v to pa ga je prisilil izjemno slab odziv ameriške javnosti in kongresa na njegovo novo iraško strategijo.

Cheneyjevo ustrahovanje kritikov
Zagovarjala sta namreč tezo, da zunanje politike ni moč voditi skladno z javnomnenjskimi raziskavami in naj bodo demokratski kritiki tiho, če sami ne pridejo na dan s primernejšim predlogom. Cheney je celo dejal, da kritiki administracije delajo natanko to, kar si želi Al Kaida.

Bush je zatrdil, da ne bo žrtvoval svojih načel za večjo priljubljenost in da je prepričan v svoj prav. Ob tem velja dodati, da si to vrhovni poveljnik ZDA zdaj pač malce lažje privošči kot pred dvema letoma, ko bi ga taka aroganca po vsej verjetnosti stala ponovne izvolitve za predsednika.

Kdo je sploh na Bushevi strani?
Proti novi iraški strategiji pa se niso postavili le demokrati in 70 odstotkov Američanov, ampak tudi čedalje več republikancev. Bushu v bran se je postavil le demokratski "disident", senator iz Connecticuta Joe Lieberman, po novem neodvisen, čeprav večinoma glasuje z demokrati. S svojim nastopom je nekdanji predsedniški kandidat vse kritike iraške politike prikazal kot ljudi, ki bodo krivi za smrt njegovih vnukov.

K. S.