Tretje mesto si delijo krščanski demokrati (CDU) in levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) z okoli 12 odstotki, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

AfD je bil sicer v anketah nekaj časa na prvem mestu, zdaj pa je glede na projekcije osvojil okoli 30 odstotkov, kar je okoli sedem odstotnih točk več kot na zadnjih volitvah.
SPD-ju kanclerja Olafa Scholza pa je uspelo osvojiti okoli 31 odstotkov glasov, s čimer so okrepili podporo.

Tretje mesto si delita CDU in BSW z okoli 12 odstotki podpore, pri čemer trenutno malo bolje kaže BSW-ju.

Koalicijski Zeleni pa so utrpeli veliko izgubo v primerjavi z zadnjimi volitvami, saj so osvojili okoli pet odstotkov, pred petimi leti pa skoraj 11. Levica je medtem osvojila okoli tri odstotke glasov. Obema strankama tako grozi, da bi lahko ostali zunaj parlamenta, saj je volilni prag postavljen pri petih odstotkih.

Ministrski predsednik Dietmar Woidke (SPD) je že pred volitvami napovedal, da želi ostati v vladi le, če bodo socialdemokrati premagali AfD. V Brandenburgu od leta 2019 vlada koalicija SPD-ja, CDU-ja in Zelenih. Kako bi lahko bila videti prihodnja koalicija, še ni znano. AfD ima le malo možnosti za sestavo vlade, saj z njim nihče ne želi oblikovati koalicije. Urad za zaščito ustave v Brandenburgu ga sicer uvršča v kategorijo domnevnih desničarskih skrajnežev.

AfD že slavil v Turingiji

Prvo zmago na deželnih volitvah je AfD dosegel na začetku meseca, ko je slavil v Turingiji, medtem ko ga je hkrati na Saškem tesno prehitela le Krščanskodemokratska unija (CDU).

Na podlagi v četrtek objavljene ankete nemške javne radiotelevizije ZDF je imel AfD z 28-odstotno podporo v Brandenburgu odstotno točko prednosti pred SPD-jem kanclerja Scholza. Sledila sta CDU s 14-odstotno podporo in levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 13 odstotki. Stranki Zelenih in Levici je kazalo, da ne bosta dosegli petodstotnega praga za preboj v deželni parlament.

SPD, ki skupaj z Zelenimi in liberalci (FDP) na zvezni ravni tvori vse manj priljubljeno vladno koalicijo, je na volitvah v Turingiji in na Saškem doživel hud poraz, slabo pa se je odrezal tudi na junijskih evropskih volitvah.

Kot kaže, si lahko SPD nekoliko oddahne. Ob morebitnem novem slabem izidu v Brandenburgu, kjer socialdemokrati sicer prevladujejo vse od padca Berlinskega zidu, bi bila namreč politična prihodnost Scholza verjetno še bolj negotova. V javnosti se namreč že zdaj postavlja vprašanje, ali bo kancler stranko vodil na parlamentarnih volitvah septembra prihodnje leto. Sam je julija napovedal, da se bo potegoval za nov mandat. V anketah SPD trenutno na nacionalni ravni zaostaja za konservativnim zavezništvom CDU/CSU, katerega kanclerski kandidat bo vodja CDU-ja Friedrich Merz.

Scholz ni bil zaželen na shodih

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija Maja Derčar za Radio Slovenija, v Nemčiji ugibajo zlasti, ali bi poraz SPD-ja, torej drugo mesto v Brandenburgu, pomenil začetek upora stranke proti Scholzu, ki sicer stanuje v Brandenburgu, kjer pa tokrat zaradi svoje nepriljubljenosti ni bil zaželen na predvolilnih srečanjih. Ministrski predsednik Brandenburga Dietmar Woidke je tako raje nastopal sam, je povedala Derčar.

Po poročanju Derčar bi lahko ob porazu SPD na zvezni ravni sprožil scenarij predčasnih volitev in namesto Scholza v tekmo poslal drugega kandidata, a večina analitikov pričakuje, da bo vlada zdržala še to leto do konca mandata.